Leto, ko smo končno začeli razpravljati o odnosu človeka do živali

Čeprav se je že zadnjih nekaj let tu in tam v javno razpravo sramežljivo prikradla kaka beseda o pravicah živali, je bilo letošnje leto gotovo prelomno. Lanska izjava premiera Roberta Goloba – o tem, da bi morali vsi skupaj pojesti manj mesa – je prehitro utonila v pozabo, letošnje koalicijske aktivnosti, povezane z živalmi, pa so povzročile nepomirljivo razburjenje, predvsem med ljudmi in organizacijami, ki jim gre »pretirana« skrb za živali v nos.

Aprila je ministrstvo za naravne vire izdalo dovoljenje za največji letni odstrel medvedov (230) in razburilo borce za pravice živali. S tem je bilo ugodeno lovskim in kmečkim združenjem, še isti mesec pa je sledila vložitev zanje sporne novele zakona o zaščiti živali, ki je nekoliko zvišala raven varovanja predvsem rejnih živali pred mučenjem in nedostojnim ravnanjem. Vrag je vzel šalo ob odvzemu 24 glav goveda z neke kmetije, kjer so živali životarile v blatni kotanji. Kmetom in veterinarjem, ki bi morali biti v prvih vrstah v skrbi za dobrobit živali, pa niso, je uspelo celo doseči, da je državni svet na ustavno sodišče vložil zahtevo za ustavno presojo zakona.

A nič ne de, vsi začetki, ko gre za tako močno zakoreninjene interese in navade, so težavni. Zasluge zanje imajo za zdaj predvsem ženske. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je to razpravo začela v državnem zboru, prvopodpisnica novele zakona poslanka SD Meira Hot, navsezadnje pa tudi premierova partnerka Tina Gaber in njene civilnodružbene akcije in besede, ki jih spregovori v premierovo uho, če omenimo le najbolj izpostavljene.