Komentar / Vlado Miheljak: Dežela dveh bontonov
(in mnogoterih nedoslednosti)

© Franco Juri
Osnovni bonton nam nalaga, da se na povabila odzovemo in se dogodkov udeležimo ali pa udeležbo opravičimo.
Pozivamo vse kulturne ustvarjalke in ustvarjalce, da prekinejo sodelovanje z Mini Teatrom, slovensko judovsko skupnost pa, da se distancira in obsodi sionistični režim ter vse, ki z njim sodelujejo, MOL in MK pa naj prekineta morebitno financiranje obeh institucij.
Hamas in palestinsko vodstvo poziva k izpustitvi vseh talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra, in prenehanju uporabe civilistov za živi ščit, Izrael pa ne bi smel ogrožati življenj palestinskih civilistov. Izrael bi tudi moral obljubiti priznanje države Palestine, Palestinci bi morali priznati Izrael, mednarodno skupnost pa Waltl prosi, naj začne sestavljati nov Marshallov načrt za Bližnji vzhod.
V času, ko izraelska okupacija izvaja vsakodnevno bombardiranje, obstreljuje bolnice, izobraževalne in verske institucije, ne moremo dopustiti, da ta ista tvorba v Sloveniji organizira propagandni dogodek za izbranke in izbrance iz vrst slovenskega političnega predstavništva in novinarstva.
Uf, mi pa res ne potrebujemo »mednarodne pomoči«. Smo sami sebi največja nadloga. Vedno zgrabimo bika na napačnem koncu. Začenši pri Tanji Fajon, Nataši Pirc Musar in politiki nasploh.
