Slavko Gaber / »Ni vprašanje, ali Robert Golob lahko reši mandat – to je dolžan storiti«

Slavko Gaber je bil nekoč minister za izobraževanje z najdaljšim ministrskim mandatom v vseh vladah velike LDS, bil je tudi eden od podpredsednikov te stranke. Po njenem zatonu se je iz politike umaknil, danes je profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer se ukvarja z vprašanji edukacije. Verjetno je eden od najboljših poznavalcev različnih šolskih sistemov v Sloveniji, skupaj s somišljeniki pa je konec januarja pripravil obširen dokument, ki naj bi postavljal temelje za sistemski premislek o prihodnosti slovenskega izobraževanja. Gre za alternativno različico »vladnega« nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga je v torek predstavila skupina pod vodstvom dekana pedagoške fakultete dr. Janeza Vogrinca. Zakaj dva programa? Dve strategiji? Gaber bi na to vprašanje odvrnil, da so razlike že v samem izhodišču.

Vaš načrt prenove šolstva nosi naslov Nova družbena pogodba za vzgojo in izobraževanje. Zakaj pogodba in zakaj nova? Kaj je narobe s tistim, kar se je stkalo v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja? 

Poskušali smo pripraviti strokovne podlage za pripravo širšega nacionalnega programa oziroma nove družbene pogodbe. Pri tem se naslanjamo na misli iz Unescovega poročila o prihodnosti izobraževanja, ki zajema obdobje do leta 2050. Poskušamo premisliti, kako bi morali v sodobnih družbah ponastaviti sisteme edukacije, da bi pomagali poiskati pot, ki bi nas odpeljala onstran velikih zagat, v katerih se je znašel svet. Ne ogrožajo nas samo vojne, dve grozni sta v naši bližini, ne ogrožajo nas samo meje ekonomskega modela, ogrožajo nas tudi z njim povezane podnebne spremembe. Danes (ob poplavah) celo »Branko« priznava, da drvimo v katastrofo. V družbi kup podsistemov ne deluje. Žal je v Sloveniji eden izmed takšnih zdravstveni, počasi, tega se bojim, gre po isti poti šolski. Naša gradiva je pripravljalo več kot sto ljudi, od tistih, ki delajo v vrtcih, do onih, ki se z vprašanjem šolstva ukvarjajo na univerzitetnih pozicijah in na inštitutih. Upam si reči, da nas je vse vodilo vprašanje, kako formirati tipe osebnosti, ki bodo znali živeti v času družbenega prehoda, ga sooblikovati. Pripravo izhodišč za takšen šolski sistem smo šteli za svojo dolžnost.