Trst / Več kot 50 Van Goghovih mojstrovin

Razstava bo odprta med 22. februarjem in 30. junijem v muzeju Revoltella

STA
21. 2. 2024

Vincent van Gogh: Sejalec, 1888

Vincent van Gogh: Sejalec, 1888
© Muzej Revoltella

Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Na ogled bo več kot 50 Van Goghovih mojstrovin, obogatenih z videi, dokumenti, scenografskimi dodatki in dvema ikoničnima portretoma, ki sta prvič razstavljena skupaj: Gospod in Gospa Ginoux, bolj znana kot Arležanka.

Vincent van Gogh: Portret Josepha-Michela Ginouxa, 1888

Vincent van Gogh: Portret Josepha-Michela Ginouxa, 1888
© Kröller-Müller Museum

Portretiranca sta bila lastnika kavarne v Arlesu, kamor je zahajal slikar in ju je leta 1890 upodobil na dveh platnih, ki ju hranita muzej Kröller-Müller v Otterlu na Nizozemskem oziroma Narodna galerija v Rimu, pri kateri so si izposodili še eno veliko Van Goghovo delo z naslovom Vrtnar.

Razstava, ki jo kurirata Maria Teresa Benedetti in Francesca Villanti, je nastala v sodelovanju z muzejem Kröller-Müller iz Otterla. Dokumentira celotno slikarjevo ustvarjalno pot v štirih sklopih in v kronološkem vrstnem redu. Začenja jo njegovih prvih pet let delovanja, ko se je osredotočal na temačne pokrajine svoje mladosti in figure, predane delu na zemlji. V tem obdobju je Van Gogh upodabljal sejalce, pobiralce krompirja, drvarje in kmečke žene pri domačih opravilih.

Vincent van Gogh: Portret Marie Julien Ginoux), 1890

Vincent van Gogh: Portret Marie Julien Ginoux), 1890
© Narodna galerija sodobne umetnosti v Rimu

Drugi sklop je posvečen njegovemu bivanju v Parizu med letoma 1886 in 1888, ko je vsrkaval umetniško klimo mesta in se povezal z umetniki, kot so Emile Bernard, Toulouse-Lautrec in Louis Anquetin. Tretji sklop je posvečen Arlesu in njegovi vrnitvi k izbiranju barv, zadnji sklop pa se nanaša na obdobje, ko se je prostovoljno umaknil v psihiatrično bolnišnico, preden je leta 1890 storil samomor pri svojih 37 letih.

Tako kot mnogi veliki umetniki tudi njegovo delo v času njegovega življenja ni bilo razumljeno, vendar je danes eden najbolj znanih umetnikov na svetu, ikona v umetnostni zgodovini in priljubljen pri širši javnosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani