Kultura / Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji

Znanstveni prispevek žensk skozi zgodbe o njihovem delu in življenju

STA
27. 2. 2024

Angela Piskernik, botaničarka, ki je prispevala k ustanovitvi Triglavskega narodnega parka

Angela Piskernik, botaničarka, ki je prispevala k ustanovitvi Triglavskega narodnega parka
© kvarkadabra.net/

V Atriju ZRC v Ljubljani bo v petek, 1. marca ob 18. uri potekal pogovor o knjigi Naše znanstvenice. Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji, na katerem bodo sodelovale: Jovana Mihajlović Trbovc (ZRC SAZU), urednica knjige, in avtorice prispevkov: Manca G. Renko (ZRC SAZU), Nives Ličen (Filozofska fakulteta UL), Nada Kraševec (Kemijski inštitut), Barbara Vodopivec (ZRC SAZU). Dogodek bo povezovala Tita Mayer (Val 202).

Knjiga Naše znanstvenice. Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji, ki je izšla pri Založbi ZRC, je zasnovana kot zbirka prispevkov o znanstvenicah, ki so svojo znanstveno disciplino premaknile "korak naprej."

"S tem imamo v mislih raziskovalke, profesorice, inovatorke, avtorice pomembnega znanstvenega preboja ali odkritja, patenta, ali pa znanstvenice, ki so v svoje znanstveno področje uvedle novo prakso in metodologijo, ustanovile inštitut oziroma oddelek, ali pa vzpostavile pogoje za razvoj novih znanstvenih disciplin. Profesionalne biografije 27 žensk predstavljenih v tej knjigi odkrijejo veliko več plasti tega kaj ukvarjanje z znanostjo dejansko zajema. Znanstveni prispevek žensk je prikazan skozi zgodbe o njihovem delu in življenju, ker profesionalno/javno nikoli ni ločeno od zasebnega/intimnega," so zapisali v Založbi ZRC.

© Založba ZRC

Vprašanje kdo raziskuje nikoli ni ločeno od tega kaj oz. kateri predmet raziskuje in kako to počne. "Eseji pripovedujejo zgodbo tudi o širšem družbenem prispevku, ki so ga znanstvenice pustile za sabo, ki gre bistveno onkraj ozko razumljenega znanstvenega dela. Tako knjiga želi prispevati tudi spreminjanju razumevanja kaj znanost je, kot proces ustvarjanja vednosti in znanja, kot človeško delo, družbena praksa in poslanstvo," so še zapisali v Založbi ZRC.

1-S3jHrmhHA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

TV komentar

»Dajte nehat’«

Kdo ob taki komercialni televiziji potrebuje propagandna trobila?

Kaj skrajna desnica v Sloveniji počne že desetletja?

IZJAVA DNEVA

Intervju

»Na skrajni desnici imamo fantovski klub, le da so fantje v resnici dečki«

Éric Fassin, sociolog