Bomo reševali centralne banke?

Evropska centralna banka (ECB) je pred dnevi razkrila, da je po izkazani »bilančni ničli« v letu 2022 leto 2023 končala z 1,3 milijarde evrov izgube. Izguba bi bila občutno višja, če ECB ne bi sprostila celotnih 6,6 milijarde evrov rezervacij za finančna tveganja, s čimer je vsaj delno pokrila primanjkljaj. V naši centralni banki lanskih rezultatov še nočejo razkriti; že leta 2022 je Banka Slovenije izkazala zgolj 1,75 milijona evrov dobička. »Izgube centralnih bank odpirajo pomembna vprašanja njihove kredibilnosti in, ob morebitni potrebni pomoči držav, njihove neodvisnosti,« je pred dnevi opozorila agencija Reuters.

V rdečih številkah je Evropska centralna banka lani pristala zaradi močnega zvišanja obresti, ki jih plačuje svojim depozitarjem, in hkrati slabih donosov svojih sredstev. »ECB je od leta 2015 porabila milijarde evrov za nakupe obveznic, številne od njih z ničelnimi ali celo negativnimi donosi. Zdaj pa plačuje 4-odstotne obresti na skoraj vse presežne rezerve,« so razloge povzeli pri vplivnem bruseljskem Politicu. ECB dodatnih izgub ne izključuje, ampak jih celo napoveduje. Pri Politicu ob tem citirajo oceno ekonomistov Mednarodnega denarnega sklada, da utegne evrosistem, ki ga sestavlja 20 držav z evrom, predstavlja pa njihove centralne banke skupaj z Evropsko centralno banko, v letih 2023 in 2024 utrpeti skupne izgube v višini približno 55 milijard evrov ali 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda celotnega evroobmočja. »Pri čemer se ta ocena zdi preveč optimistična,« so zapisali pri Politicu.

Če bi Banki Slovenije denarja zmanjkalo oziroma izgube ne bi bila zmožna pokriti, jo mora po zakonu kriti državni proračun.

»Podatki o poslovanju v lanskem letu bodo znani v prihodnjih mesecih, podobno kot za ostale centralne banke Evrosistema,« odgovarjajo iz Banke Slovenije, kjer so rezultate za leto 2022 razkrili šele junija lani. Banka Slovenije je, kot omenjeno, že leto 2022 končala z zgolj 1,75 milijona evrov presežka, leto prej pa je imela 37 milijonov presežka, v letih 2018–2020 pa od 63 do celo 180 milijonov evrov. Razlog za slab izid že v letu 2022 je bilo zvišanje ključnih obrestnih mer; torej protiinflacijski ukrep, ki ga je ECB uporabila julija 2022 prvič po 11 letih. »Dvig na eni strani pomeni, da centralne banke na del svojih obveznosti, kot so vloge države in bank, plačujemo vse višje obrestne mere, večji del naših sredstev, kot so obveznice javnega in privatnega sektorja, kupljene v času zdravstvene krize, pa se obrestuje po bistveno nižjih obrestnih merah,« so že junija lani razlagali v Banki Slovenije. Hkrati so morali močno znižati knjigovodske vrednosti vrednostnih papirjev v portfelju; za kritje te izgube so sprostili 138 milijonov evrov splošnih rezervacij, ki so jih konec leta 2022 imeli še tik pod 560 milijonov evrov. Kakorkoli: v Banki Slovenije so junija lani trdili, da so »na takšne razmere« pripravljeni. Presežki Banke Slovenije se sicer vsako leto delijo po zakonskem ključu; četrtina jih gre v državni proračun, preostalo pa ostane centralni banki za rezerve, za kritje morebitnih izgub. Če ji denarja zmanjka, mora izgubo po zakonu kriti državni proračun.

Taka pravila veljajo za evropske centralne banke; pojavljata pa se že vprašanji, ali bodo zlasti ob nadaljnjih visokih izgubah potrebovale pomoč držav ter kaj izgube in morebitna pomoč pomenijo za njihovo kredibilnost in neodvisnost. Oktobra lani so v švedski centralni banki, ki sicer ni del evrosistema, že razkrili, da potrebujejo 7,2 milijarde evrov kapitalske injekcije. Čeprav centralne banke (v nasprotju s komercialnimi) lahko poslujejo z negativnim kapitalom, pa v nekaterih, z nizozemsko vred, po pisanju Reutersa že opozarjajo, da negativni kapital ni možen daljše obdobje, in nakazujejo na potrebo po dokapitalizaciji.

Ob težavah bi se zagotovo moralo odpreti tudi vprašanje, ali bodo slabši rezultati in obeti izgub vplivali na stroškovno obnašanje centralnih bank. Banka Slovenije, ki je konec 2022 imela 457 zaposlenih, je v izključni državni lasti, a »s finančno in upravljavsko avtonomijo«, kar med drugim pomeni, da je v plačnem smislu planet zase in povsem izvzeta iz pravil za javni sektor ali državne družbe. Guverner Boštjan Vasle je na primer v prvih desetih mesecih lani v povprečju na mesec prejemal 17.219 evrov bruto, plača finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki ga rezultati Banke Slovenije precej zadevajo, pa znaša okrog 6149 evrov bruto. Stroški dela, ki so ključen strošek poslovanja, so leta 2022 v Banki Slovenije dosegali 30,1 milijona evrov ali skoraj 15 odstotkov več kot leta 2019, zanje pa je šlo 63 odstotkov vseh neto prihodkov.