Kultura / Pot v Bagdad

Že nekaj časa je razmišljala o potovanju v očetovo deželo. A ni bila prepričana, da se bo oče strinjal, saj je Irak zapustil že zdavnaj, pred dobrimi 49 leti, ko se je moral umakniti v tujino, prišel študirat v Slovenijo, na Akademijo za likovno umetnost, si tukaj ustvaril družino in ostal. Navsezadnje pa so se v Iraku šele pred dobrim letom razmere toliko sprostile, da je bil obisk mogoč. Začutila je, da že predolgo odlaša, da je skrajni čas, da se odpravi tja. A nobena priprava na to prvo potovanje v očetovo deželo ni mogla biti dovolj temeljita, da bi jo pripravila na realnost. Pred potovanjem je veliko brala o Iraku, tudi o vojni, gledala dokumentarce, brala članke ... ne, nič je ni moglo pripraviti na dejansko stanje v povojnem Iraku. Prizadelo jo je, ko je dojela, zakaj in kako je mednarodna politična skupnost prepustila Irak uničenju in kako so leta krute vojne obubožala in zdesetkala tamkajšnje prebivalstvo. Prevzela jo je žalost.