O zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja naj bi odločali na posvetovalnem referendumu

Poslanci so med splošno razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga s podpisi v parlament vložili državljani, prejšnji teden odločili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga samo štirje poslanci SD in pet iz Levice, v Gibanju Svoboda – čeprav je ureditvi tega vprašanja načelno naklonjena večina poslancev stranke – predloga niso podprli. Menijo, da bi morali o njem odločati državljani, zato so že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: »Ali se strinjate s tem, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«

»Pot do uzakonitve tega zakona se nadaljuje, za to si bomo prizadevali,« pravi Andrej Pleterski, eden od predlagateljev. »Posvetovalni referendum je bil v resnici ves čas v igri, ne izključujemo niti, da bo zakon, če bo sprejet, pristal na zakonodajnem referendumu. In čisto prav je, glede na zahtevnost zakona in vprašanja, kjer gre za usodo vsakega posameznika, da se ima o njem možnost odločiti vsak.«

Predlagatelji se nadejajo podpore. Rezultati decembrske javnomnenjske raziskave so pokazali, da zakon podpira 54 odstotkov vprašanih. Zadnje Slovensko javno mnenje pa ugotavlja, da kar 63,5 odstotka vprašanih meni, da je evtanazija sprejemljiva.

Na račun zakona je bilo iz vrst opozicije slišati številne očitke, ti so se osredotočili predvsem na to, da zakon dopušča zlorabe. »Ničesar novega niso povedali. Že šest let se vrstijo isti argumenti, samo nešteto variacij na isto temo obstaja,« odgovarja Pleterski. »Pravijo, da se bo, če bo zakon sprejet, odprlo polje za ubijanje bolnih, onemoglih, starih in obupanih. Kar je fikcija. Ampak če to fikcijo sprejmemo, potem moramo v resnici, kot je spretno opozoril Ali Žerdin v Delu, sprejeti, da živimo v družbi samih morilcev, pohlepnežev in sebičnežev. Takšno predstavo imajo o družbi ti ljudje – da so ljudje morilci, da imajo morilsko slo in da bi radi kar vsevprek pobijali. Naša predstava o družbi je drugačna, bistveno bolj pozitivna je od njihove, ki je izrazito negativna.«

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je bil uvrščen v osnutek terminskega programa državnega zbora za april, ki ga je v sredo potrjeval kolegij predsednice državnega zbora. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto. Določa tudi, da mora določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejeti državni zbor z dvotretjinsko večino.

Ena od možnosti je, da bi bilo referendumsko glasovanje na dan junijskih evropskih volitev. Vendar poslanci v skladu z zakonom za ta scenarij nimajo dosti časa. Druga možnost je, da bi bil referendum razpisan skupaj s posvetovalnim referendumom o JEK 2, ki naj bi potekal novembra. V tem primeru pa se stvari zapletejo, saj bi morali datum potrditi poslanci z dvotretjinsko večino. Posvetovalni referendum ni zavezujoč, niti zanj ni določen kvorum, kot to velja za zakonodajnega.