»Znanost mora dopuščati možnost, da nečesa še ne vemo»
IZJAVA DNEVA
"Skozi leta sem ugotovila, da je jasno in razumljivo komuniciranje za znanost res pomembno, tako da sem predavala že tudi, recimo, društvu joge, gobarskemu društvu, z veseljem se odzovem na vabila na razne intervjuje itd. Če govoriš razumljivo, so ljudje v resnici zelo hvaležni in se potem opogumijo, kaj vprašajo in lahko z njimi komuniciraš."
"Je pa res, da sem imela opravka tudi že z ljudmi, ki so vnaprej prepričani o nečem in se lahko postaviš na glavo, pa jih ne boš prepričal o nasprotnem. Ker jih v resnici ne zanima tvoj odgovor in iskanje resnice, ampak je to bolj podobno religioznemu prepričanju. Na ta način se ne moreš pogovarjati, ko te nekdo posluša že s takšnim izrazom, da veš, da samo čaka na razpoko, da bo skočil noter s svojo mislijo. Mislim, da je takšno vedenje tudi posledica tega, da danes vsi mislijo, da je vse tako enostavno, da morajo biti vsi odgovori instantni. Če pa niso instantni, pa takšni ljudje vrzeli zapolnijo s takšnimi in drugačnimi zarotami."
"A za razumevanje se moraš kdaj tudi potruditi, ne more biti vse razumljivo na prvo žogo. Poleg tega znanost mora dopuščati možnost, da nečesa še ne vemo, kar pa ljudje še posebej težko prenesejo. Tudi svojim študentom poudarjam, da ne smejo izhajati iz predpostavke, da smo zdaj na vrhu piramide. Še vedno lezemo gor in spoznanja, ki trenutno veljajo, morda nekoč ne bodo relevantna. Nekateri študentje to razumejo, nekaterim, ki bi radi jasne in trdne odgovore, pa gre to lahko na živce. Toda tako v znanosti kot v življenju ni vse instantno, lepo in brez gub in pik. To pač ne bi bilo več realno življenje."
(Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja in letošnja prejemnica Jesenkove nagrade za življenjsko delo, v intervjuju za MMC RTV Slovenija, o tem, da je epidemija novega koronavirusa v zadnjih letih razkrila, da obstaja tudi veliko ljudi, ki znanosti ne zaupajo)
Nina Gunde Cimerman
© Borut Peterlin