Kdo bo rešil stranko SD? 

Ne zdi se, da je volilno telo pozabilo na afero s sodno stavbo na Litijski cesti. Stranki SD je zadnja Ninamedijina raziskava izmerila zgolj 4,1-odstotno podporo, od januarja se je podpora prepolovila. Obeti pred evropskimi volitvami niso dobri, če bo imela stranka srečo, bo dobila enega poslanca, pa še to ni nujno.

SD je ena redkih pravih političnih strank pri nas. Ima teren, ima strukturo, ima zgodovino, ima jasen politični program. Po aferi Litijska je za novega začasnega tajnika imenovala Matjaža Frangeša, Mariborčana, nekdanjega poslanca, ki je v stranki za nekaj časa prevzel funkcijo stečajnega upravitelja. Njegova naloga je bila pripraviti izredni volilni kongres, ki ga je stranka napovedala za 13. aprila.

Kongres SD bo volilni, to pomeni, da bo pred njim odstopilo celotno vodstvo stranke, predsednica in strankini podpredsedniki, člani predsedstva, člani nadzornega odbora in začasni tajnik. Matjaž Frangež je javno povedal, da ne misli kandidirati ne za predsednika ne za kašno drugo pomembno funkcijo. Po kongresu se bo znova posvetil delu na ministrstvu za gospodarstvo, kjer pri Matjažu Hanu opravlja naloge državnega sekretarja. Han je sicer najbolj priljubljen politik iz SD, a za predsedniški položaj ne namerava kandidirati.

Kdo so torej tisti pogumni socialdemokrati, ki se bodo potegovali za položaj predsednika ugašajoče stranke? Eden je Jani Prednik, vodja poslanske skupine SD, Korošec, nogometni sodnik, znan tudi po tem, da je dajal dvoumne izjave o sklepanju zavezništev s stranko SDS, leta 2020 pa se je na kongresu stranke v boju s Tanjo Fajon neuspešno potegoval za predsedniški položaj. Prednik bo zdaj poskušal znova, njegov namen pa je, kot pravi sam, ustaviti stagniranje socialne demokracije. Po državnozborskih volitvah je bil oster kritik Tanje Fajon, saj je kljub slabemu izidu ostala na mestu predsednice stranke.

Drugi kandidat za predsednika SD je župan Ajdovščine Tadej Beočanin, tabornik, ustanovitelj mladinskega centra, ki je leta 2022 v Ajdovščini v drugo ponovil mandat na mestu župana, na lokalnih volitvah pa je SD dobila 23 odstotkov glasov. Beočanin na ravni države ni najbolj znan politik, ljudje, ki ga poznajo, pa zanj pravijo, »da je zelo strukturiran in da zna razmišljati strateško«. Vprašanje sicer, ali je to dovolj. Predvsem nima izkušenj na državni ravni, ni bil poslanec državnega zbora, ni bil član vlade.

Na koncu se je za kandidaturo odločil še Milan Brglez, univerzitetni profesor, ki se je v politiko odpravil v času navdušenja nad Mirom Cerarjem, prevzel vodenje državnega zbora in se nazadnje s Cerarjem sprl pri vprašanju azilne zakonodaje. Brglezu, ki se je postavil na stran spoštovanja človekovih pravic, je na koncu dalo prav ustavno sodišče. Izmed vseh kandidatov je gotovo najbolj izkušen in državniški. Pa tudi najbolj politično znan. Na kongresu seveda utegnejo doživeti še kakšno presenečenje, statut stranke omogoča tudi poznejšo kandidaturo posameznika, ki ga podpre vsaj tretjina delegatov.

In predsednica SD Tanja Fajon? Za še en mandat na predsedniškem položaju se ne bo potegovala. V sredo je sporočila, da odhaja s težkim srcem. »Prišel je čas, da izvolimo novo vodstvo, da našo stranko povežejo sveže zamisli in da se z drznimi koraki lotimo izzivov, ki so pred nami. Danes je prvi pomladni dan, z nekaj simbolike verjamem, da je pomlad priložnost za nov začetek,« je zapisala v pismu članom stranke. »Ko se danes oziramo v prihodnost, se držimo svojih vrednot, še naprej bodimo sprememba, ki jo želimo videti, in se vedno spomnimo, da ni ovire, ki je skupaj ne bi mogli premagati. Hvala vam za skupno potovanje. To je bil eden največjih privilegijev v mojem življenju.«

Tanja Fajon ostaja ministrica za zunanje zadeve, na dan slovesa od predsedniške funkcije je denimo napovedala, da Slovenija pripravlja dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino.