Komentar / Jaz in moja smrt

V zadnjih osmih letih toliko govorimo o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, da je prostor za mnoge že prenasičen s temi razmišljanji, z argumenti pro in kontra. To seveda ne velja za nas, ki smo v realnem času in prostoru blizu koncu svojega življenja. Oglašam se predvsem iz sebičnih razlogov. Stara sem 89 let, kot judovski in partizanski otrok sem doživela drugo svetovno vojno, opravljala 30 let humanitarno psihosocialno delo na območjih vojnega dogajanja. Edino, kar si danes zares želim zase, je, da ne bi umirala v mukah, da ne bi izgubila osnovnega človeškega dostojanstva, da bi mi bila zagotovljena pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.