Slovenija zgolj sramežljivo spremlja porast neonacističnih gibanj v državi

Marsikdo se bo še spomnil, s kakšno lahkoto je policija razpustila povsem mirne shode proti avtoritarnosti vladanja v času zadnje vlade Janeza Janše. Včasih je bilo dovolj že, da so množici očitali oviranje prometa. Ko pa so se v središču prestolnice dva dni pred evropskimi volitvami zbrali neonacisti, dvigovali iztegnjene desnice in razobešali nacistične simbole, se to ni zgodilo.

Pravna mreža za varstvo demokracije je glede tega pripravila izjavo pod naslovom: »Policija bi morala shod desničarskih skrajnežev razpustiti«. Kakšni so pravni argumenti? Zadosten razlog je imela po njihovem mnenju policija že v dejstvu, da so organizatorji shoda, pripadniki Slovenske obrambne straže, prej v posebnem videu in tudi sicer javno napovedovali storitev kaznivih dejanj, na primer obračune s tujci. »Glede na predhodno spletno objavo posnetka, na katerem so pripadniki skupine na steber privezali domnevnega migranta, je policija imela zadostno podlago za oceno, da je shod namenjen izvrševanju kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva po 297. členu kazenskega zakonika,« so zapisali in dodali, da je bilo iz predhodnih ravnanj skupine mogoče razbrati, da je shod namenjen tudi izzivanju drugih kaznivih dejanj, »na primer kaznivih dejanj mučenja in kršitve enakopravnosti ter kaznivih dejanj zoper življenje in telo«.

V zakonodaji, ki obravnava javna zbiranja, je sicer zapisano, da je »prepovedano organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj«. Če bi torej policija kljub vsemu najprej ocenila, da »udeleženci niso imeli namena izvrševanja oz. pozivanja k izvrševanju kaznivih dejanj, bi morali takoj po zaznavi uporabe nacističnih simbolov (iztegnjene desnice, simbola 3. SS-tankovske divizije) z ukrepi vzpostaviti javni red« in shod razpustiti, saj gre nedvomno (vsaj) za prekrške. Pravna mreža opozarja, da je šlo tudi za izvrševanje kaznivih dejanj, ker skladno z nedavno odločitvijo ustavnega sodišča »uporaba nacističnih simbolov v kontekstu, v katerem so bili uporabljeni na shodu, že zdaj predstavlja samostojno izvršitev kaznivega dejanja 297. člena kazenskega zakonika«. Ta člen sicer prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Slabost odločbe ustavnega sodišča pa je prav v tem, da so tudi ustavni sodniki pokazali (pre)veliko mero potrpežljivosti do neonacizma. Na to je nedavno na portalu Tax-Fin-Lex opozoril tudi dr. Andraž Teršek, ki je sodeloval pri pripravi te pobude za oceno ustavnosti: »V pobudi se je zatrjevalo, da morajo obravnavana ravnanja sama po sebi (per se), brez dodatnih pogojev, pomeniti kazensko prepovedana in pregonljiva ravnanja. Prepričanje večine sodnikov in sodnic tega sodišča je drugačno.« Ustavni sodniki in sodnice so odločili, da se »v določenih življenjskih situacijah« ravnanje, ki vključuje gesto nacističnega pozdrava in razkazovanja nacističnih simbolov »lahko izkaže kot kaznivo dejanje, kar v konkretnih primerih ugotavljajo sodišča«. Če nacistični pozdravi in simboli na shodu proti tujcem v središču prestolnice ne sodijo v ta zakonski okvir, potem bi jih težko šteli za kazniva dejanja tudi v katerikoli drugi »življenjski situaciji«.

Šele deset dni po shodu v Ljubljani se je oglasil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Med odgovori poslancem je dejal, da ne želi živeti v državi, »kjer bodo neke neonacistične, neofašistične skupine svojo ideologijo javno propagirale in da se jim ne bo nič zgodilo«, za pregon takšnih primerov kaznivega dejanja sovražnega govora pa bo »potrebna sprememba zakonodaje«. Tako naj bi policija dobila »bolj čvrsta orodja za pregon«.