Avstrijska ministrica, ki je rešila evropsko zakonodajo o obnovi narave

»Evropska unija je ta ponedeljek dokazala, da lahko še vedno sprejme zeleni zakon. Vse, kar je bilo potrebno, je bila drzna avstrijska ministrica, ki je bila pripravljena zavreči svojo službo, tvegati tožbo lastne vlade in potencialno uničiti svojo koalicijo.« Tako je vplivni bruseljski medij Politico v ponedeljek zvečer pikro strnil okoliščine, v katerih je bila po vseh zapletih le sprejeta uredba EU o obnovi narave.

Odločilen glas »za« uredbo, ki je za sprejem potrebovala kvalificirano večino – podporo vsaj 15 držav članic z vsaj 65 odstotki vseh prebivalcev EU –, je torej v ponedeljek na zasedanju ministrov EU za okolje v Luksemburgu dala Leonore Gewessler, avstrijska ministrica za podnebje iz stranke Zelenih, s čimer je povzročila jezo in krizo v lastni koaliciji. Avstrijska vladajoča ljudska stranka (ÖVP) kanclerja Karla Nehammerja namreč uredbi ostro nasprotuje. Iz ÖVP so napovedali, da bodo ministrico kazensko ovadili zaradi zlorabe pooblastil, na Evropsko sodišče pa naj bi vložili tožbo za razveljavitev odločitve. A izplen slednjega je vprašljiv, saj gre za zaplet znotraj avstrijske konservativno-zelene vladne koalicije vsega tri mesece pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 29. septembra letos.

Sprejeta uredba o obnovi narave je sestavni del strategije EU za biotsko raznovrstnost, države članice pa bodo morale na njeni podlagi v prvem koraku do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Na ministrstvu za naravne vire opozarjajo na specifične zahteve, ki jih uredba postavlja za posamezne ekosisteme. Na kmetijskih zemljiščih tako zahteva ukrepe, s katerimi se bo izboljšalo stanje vsaj dveh od naslednjih treh kazalnikov: indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin in delež kmetijskih površin z visoko raznovrstnimi značilnostmi krajine. Prav tako zahteva ukrepe za doseganje naraščajočega trenda zelenih površin v urbanem okolju in odstranitev nepotrebnih umetnih ovir na rekah.

Slovenija je bila med 20 državami, ki so uredbo v ponedeljek podprle. Belgija se je na ponedeljkovem glasovanju vzdržala, proti pa so glasovale države z desnimi populističnimi vladami: Italija z vlado Giorgie Meloni, Madžarska z Viktorjem Orbánom, Nizozemska, kjer vlado prevzema Geert Wilders, Finska z vlado Petterija Orpoja in Švedska z Ulfom Kristerssonom, pa tudi Poljska pod Donaldom Tuskom, ki je v letih 2019–2022 vodil Evropsko ljudsko stranko (EPP), največjo konservativno skupino v evropskem parlamentu. EPP, ki ji pripadajo tudi SDS, NSi in SLS, je februarja letos ob glasovanju nasprotovala sprejemu uredbe o zaščiti narave s populistično protibirokratsko krilatico: »Naj kmet kmetuje.«

A uredba je zdaj le sprejeta. »Čez 20 ali 30 let, ko se bom pogovarjala z nečakinjama in jima kazala lepote naše države in celine, me bosta vprašali: ‘Kaj si naredila, ko je bilo vse na kocki?’ Zdaj jima bom lahko rekla: ‘Vse, kar sem lahko,’« je svoj ponedeljkov »za« pojasnila 46-letna Leonore Gewessler.