Komentar / Vlado Miheljak: Tožilka in tolovaj
(Ameriška črna komedija, ki jo spremlja ves svet)

© Franco Juri
»Ljudje je ne marajo. Nihče je ne mara. Nikoli ne bi mogla biti prva predsednica. … To bi bila žalitev za našo državo. ... Veste, kdo je bolj levo od norega Bernieja? Kamala. Kamala. Kamala.«
»S takšnimi sem se ukvarjala kot tožilka in lahko mi verjamete, ko vam povem, da poznam tipe, kot je Donald Trump.«
Pravijo, da je Bidnov odstop pravilna, a prepozna poteza. No, ne vem. Če je prepozna, ne more biti pravilna. Se je pa sedaj nenačrtovano zgodilo to, kar smo nekako pričakovali po sicer prepričljivi zmagi Bidna proti Trumpu leta 2020. Takrat se je ocenjevalo, da (že takrat rahlo načeti) Biden ne bo več sposoben kandidirati še enkrat. In bodo Kamalo Harris celoten mandat pripravljali na nominacijo za letošnje volitve. To se ni zgodilo. Kljub vse bolj očitnemu pešanju kognitivne in telesne moči Bidna, se ni v demokratski stranki nihče drznil reči, da bo ponovljena kandidatura polom. Kar se je v zadnjih mesecih potrdilo. Takoj po odstopu so vplivni demokrati začeli eden za drugim izjavljati, da je Bidnova zapuščina izjemna ter da je z odstopom naredil državotvorno dejanje. No, to izjemno zapuščino je (tudi pred volivci demokratov) dobro skrival. In predolgo vztrajanje pri kandidaturi je bilo vse prej kot državotvorno dejanje.
