Nekateri politiki so prepričani, da celo njihov drek diši
Prostaštvo
Srečko Prijatelj, poslanec SNS med letoma 2004 in 2010, si je med parlamentarno razpravo dovolil biti tako zelo prostaški, da tedanji novinar Mladine Jure Aleksič za njegov nastop ni našel lepših besed, kot da gre lahko kvečjemu za »domet cerebralnega bankrotiranca«.
© Borut Krajnc
Nobenega dvoma ni bilo, da bodo konservativni mnenjski voditelji in politiki doma in po svetu poskušali olimpijske igre v Parizu izrabiti za prizorišče kulturnega boja. Vsi nastavki so bili tam. Igre so sledile burnim predčasnim volitvam, na katerih je združena levica preprečila pohod skrajno desnega Nacionalnega zbora na oblast, kar naj bi pomenilo, da je že tako deviantna, z migranti prepredena »Macronova« Francija dokončno zašla. In da bo namesto olimpijskega duha tokratne igre zagotovo preveval duh »woke« ali prebujenske ideologije, domnevne ideologije skrajnega liberalizma in politične korektnosti, ki jo konservativni blok tako rad pripisuje »zlovešči levici«. Da bi to dokazali, so bili na desnici pripravljeni lagati in izkrivljati resnico, na vlak sovraštva pa so brez pomislekov prisedli tudi naši domači prostaki.