Intervju: Rok Fazarinc

Spoštovani, dne 31. 8. 2024 smo v Mladini lahko prebrali članek g. Roka Fazarinca z naslovom »Ironija: Občina Dobrova - Polhov Gradec ni dovolila gradnje zadrževalnikov za Ljubljano, zdaj pa je bila že trikrat potopljena«, v katerem je zapisano, da če bi Občina Dobrova - Polhov Gradec privolila v izgradnjo zadrževalnikov v občini in Ljubljani, ne bi bilo poplav.

Zadnje poplave dne 4. 8. 2023 so razkrile poplavna območja v občini Dobrova - Polhov Gradec in Ljubljani, zato moramo na tovrstno netočno »ugotovitev« g. Fazarinca nemudoma in odločno odgovoriti; v področju predvidenega zadrževalnika na Dobrovi in dolvodno proti Ljubljani ni bilo večjih poplav! Večje poplave in škoda so v Občini Dobrova - Polhov Gradec nastali gorvodno, vse od naselja Hruševo proti Polhovemu Gradcu, in v zalednih vodah, kjer je uničilo več kot 70 km cest, več mostov in ostale infrastrukture. Tam pa niso bili izvedeni protipoplavni ukrepi zalednih in hudourniških voda, kot je bilo obljubljeno in načrtovano. Torej v lanskih avgustovskih poplavah smo v naši občini utrpeli veliko škodo, a na popolnoma drugem koncu, kot je načrtovan zadrževalnik. Zato pozivamo g. Fazarinca, da si ogleda posnetke iz časa poplave in ustrezno popravi svoje pavšalne »ugotovitve«.

Država že od leta 1977 dalje izvaja raziskave in analize za povečanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Leta 2007 je bila v okviru načrtovanja celovite ureditve povodja Gradaščice za povečanje poplavne varnosti izdelana rešitev z dvema zadrževalnikoma, v Brezju in na Dobrovi. Leta 2008 je bil v Občini Dobrova - Polhov Gradec izveden posvetovalni referendum, na katerem je bilo 98 % občanov proti obema zadrževalnikoma, zato je DRSV izločila zadrževalnik na Brezju in dodala nasip v Kozarjih za zaščito Ljubljane, na Dobrovi pa pustila zadrževalnik. Vendar kljub neizgradnji zadrževalnikov Ljubljana (zaradi povečanja pretočnosti Gradaščice v Malem grabnu) v avgustovskih poplavah ni bila poplavljena ali imela škode na JZ delu Ljubljane.

Ironično pri celotnem članku je prav to, da je država izvedla vrsto analiz za poplavno zaščito JZ Ljubljane, v katerih je bilo več variant, kako ustavljati vodo že gorvodno iz Polhograjskih Dolomitov, izbrana pa je bila najcenejša – zadrževalnik na Dobrovi. Država je leta 2013 sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane v naseljih Občine Dobrova - Polhov Gradec. Faza 1A tega projekta je bila izvedena (odprtje Malega grabna, ukrepi v Polhovem Gradcu), faza 1B, ki predvideva nasip in zadrževanje vode pred Ljubljano in zadrževalnik v Razorih, pa še ni bila izvedena.

Pa vendar neizvedba teh zadrževalnikov ni ogrozila niti Ljubljane, (ponovno, JZ del Ljubljane ni bil poplavljen) niti Dobrove. Kaj bi torej izgradnja teh zadrževalnikov doprinesla v lanskoletnih avgustovskih poplavah, ni jasno.

Sedaj se pokaže vsa ironija načrtovanja države in sprejetja Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane v naseljih Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki naj bi zajemalo tudi ukrepe poplavne varnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec, pa je v planu samo še izvedba zadrževalnika Razori, tik ob meji z Ljubljano. Kot omenjeno v članku g. Fazarinca, je Občina vedno opozarjala na zaustavljanje vode na hudourniških zalednih vodah in postavljanje zadrževalnikov gorvodno, da se zaščiti tudi občane Dobrove - Polhov Gradec, v Polhograjskih Dolomitih, Polhovem Gradcu, Dvoru, Hruševem, Gabrju in na koncu, Dobrove in Razorov. In ravno hudourniške vode so povzročile pravo razdejanje. Dostopna prezentacija s slikami v prilogi ter spodnji video posnetek: https://www.dobrova-polhovgradec.si/objava/865986.

Žal v sprejeti Uredbi iz leta 2013, kljub različno izvedenim študijam, ni ukrepov za zadrževanje vode gorvodno. To se je pokazalo v lanskih avgustovskih poplavah, zato je v naši občini nastala škoda v višini 37 mio EUR, če se to ne bo rešilo, bo škoda v prihodnosti še večja, saj je lani avgusta padlo med 250 in 300 mm dežja, v letu 1926 pa 200 mm dežja, kar pomeni, da država z ukrepi prav nič ne rešuje Občine Dobrova - Polhov Gradec, kot je omenjeno v članku. Občina ni proti zadrževalnikom in poplavni varnosti, vendar si prizadeva za poplavno zaščito celotne občine in vseh krajanov, tako iz JZ dela Ljubljane, kot iz občine Dobrova - Polhov Gradec.

Strinjamo se, da v kolikor ne bi bilo izvedenih ukrepov iz faze 1A, bi bila katastrofa v Polhovem Gradcu še mnogo večja, prav tako bi bila Ljubljana (če ne bi bil razširjen Mali graben) ponovno poplavljena in škoda velika. Nikakor pa ne drži trditev, da bi zadrževalnik na Dobrovi v teh poplavah karkoli zaščitil.

Poplave so bile priložnost za evalvacijo ukrepov poplavne ogroženosti JZ dela Ljubljane in Občine Dobrova - Polhov Gradec. Pokazalo se je, da bi država morala prioritetno planirati zadrževanje vode gorvodno in to vključiti v svoj program in državni prostorski načrt, ne pa ponovno nesmiselno vztrajati pri parcialnih rešitvah.

Lep pozdrav.