Je stroka res neodvisna?

»Davkoplačevalci ne bodo plačali ničesar,«  je ena od trditev, ki so jo v državni energetiki,konkretno v Holdingu Slovenske elektrarne, in tako imenovani stroki vehementno ponavljali leta 2011, tik pred gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Trinajst let kasneje je realnost drugačna. »Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) se je zaostrilo do te mere, da ji brez ukrepanja države z letom 2025 grozi stečaj,« je prejšnji teden strnila STA. Sprejeta bosta interventni zakon in začasna rešitev, s katero se bo delovanje TEŠ in premogovnika Velenje omejilo na ogrevanje 35.000 prebivalcev Šaleške doline, ocenjeni strošek države pa naj bi bil v tem primeru približno 150 milijonov evrov na leto. So med projektoma TEŠ 6 in aktualno gradnjo drugega bloka krške nuklearke (JEK 2) vzporednice? Navajamo zgolj pet podrobnosti oziroma podobnosti.

Najprej opozorimo na pomembno razliko: drugi blok krške nuklearke je že brez upoštevanja stroškov financiranja, ki bodo pri končni ceni izredno pomembni, uradno ocenjen na od 9,3 do 15,3 milijarde evrov, torej na sedem- do desetkratnik TEŠ 6, ki je stal 1,4 milijarde evrov. Gre torej za potencialno največji infrastrukturni projekt v zgodovini Slovenije, ki bo izjemno vplival na prihodnje generacije. Ob tem zgolj v premislek; že obstoječa krška nuklearka, ki naj bi delovala do konca 2043, bo po aktualnih načrtih razgrajena in njeno zemljišče očiščeno in povrnjeno v tako imenovani status green field julija 2107, torej čez 83 let, strošek tega sklepnega dejanja pa je bil že pred petimi leti pavšalno ocenjen na 2,2 milijarde evrov.

In kaj so (zgolj nekatere) podobnosti med projektoma TEŠ 6 in JEK 2?

1. Vpoklic »vplivnežev«

Marca 2011 je Holding Slovenske elektrarne (HSE) izdal posebno številko časopisa Energija, ki je bila namenjena zgolj promociji projekta šestega bloka (TEŠ 6). Osrednji tekst »Zakaj še razpravljamo o TEŠ6?« so v državni družbi dali pisati v javnosti prepoznavnemu Mišu Alkalaju, publicistu, matematiku z Instituta Jožef Stefan, ki pa se je takrat že razkril tudi kot eden vodilnih lokalnih zanikovalcev človeškega vpliva na podnebne spremembe. Leta 2010 je namreč izdal knjigo Podnebna prevara (pred tem je leta 1996 izdal knjigo Wines of Slovenia). Alkalaj je v članku ponovil svoje trditve, kako je »teorija o antropogenem ogrevanju« znanstveno »povsem diskreditirana in se ohranja le zaradi medijskega pritiska«, v istem slogu pa je zavrnil tudi napovedi, da bo morala Slovenija zaradi TEŠ 6 nakupiti več dovoljenj za izpuste CO2. Napovedal je, da »ni posebno verjetno, da bi EU vztrajala pri politiki zmanjševanja izpustov CO2«. Oziroma: »Zelo malo je verjetno, da bo evropski sistem omejevanja izpustov CO2 in trgovanja z dovoljenji (shema ETS) sploh še ostal funkcionalno veljaven, ko bo TEŠ 6 začel proizvajati električno energijo.«

Izbira Alkalaja je že takrat odmevala. Luka Omladič se je na portalu Kvarkadabra spraševal, kako je mogoče, da državno podjetje objavlja kvaziznanstvene neumnosti in neresnice: »To je približno tako, kot če bi vam javni zavod Živalski vrt Ljubljana ob vstopu razdeljeval brošuro, v kateri bi vas prepričeval, da je evolucija razvrednotena teorija, in vas vabil k ogledu vrst, ki so srečno preživele vesoljni potop. Le huje.« Projekt TEŠ 6 je sicer ravno marca 2011 dobil gradbeno dovoljenje, polno pa je šesti blok začel obratovati junija 2016, ko je po enoletnem testnem delovanju dobil uporabno dovoljenje – in ko je trg ETS kljub Alkalajevi napovedi deloval.

Trinajst let kasneje druga državna energetska družba, Gen energija, za promocijo JEK 2 vpoklicuje aktualne influenserje, vplivneže. Projekt JEK 2 tako na spletni strani jek.si v videih »Jedrska energija z Ano in Alešem« promovirata Ana Praznik, nekdanja pevka skupine Bepop in voditeljica oddaje Delovna akcija na POP TV, ter Aleš Novak, ki se na svoji spletni strani predstavlja kot »komik in druge fore«. Fiktivno vplivnico FenoMyno si je za promocijo projekta JEK 2 zadnje mesece omislila Agencija za radioaktivne odpadke; igra jo igralka Alenka Marinič (Kaj dogaja). Tudi na portalu jedrskaSI angažirajo vplivneže, recimo Jožeta Robežnika (JocoHud), ki ima na kanalu YouTube 24.700 naročnikov in ki sicer v sponzoriranih videih promovira vse od kotletov avtohtonega krškopoljskega prašiča do izdelkov iz industrijske konoplje, in zdaj JEK 2.

Videi z vplivneži predstavljajo jedrski scenarij enostransko, kot najboljši in edini smiseln, nikakor pa ni naključje, da se te vsebine zlasti na družbenih omrežjih množijo zadnje mesece, ko se bliža referendum. Gre torej za intenzivno referendumsko kampanjo, čeprav ta formalno še ne poteka.

Tako kot pri projektu TEŠ 6 se tudi pri JEK 2 stalno izpostavlja »stroka«, vsi pomisleki ali celo predlogi drugih javnosti, zlasti okoljevarstvenikov, pa so ignorirani.

Gen energija za plasiranje nekritičnih projedrskih vsebin javnosti že porablja veliko denarja, omenimo le delček. Zgolj za pripravo izobraževalnih videov in videoanimacij je že maja podpisala pogodbi s podjetjema Warehouse collective in Cut Production v skupni vrednosti 117.900 evrov. Mesec prej je s podjetjem Innovatif sklenila 30.000 evrov vredno pogodbo za »zasnovo in izvedbo celotne grafične podobe JEK 2 in izvajanje ostalih oblikovalskih storitev« do konca leta, še 47.125 evrov težko pogodbo pa ima z družba PM poslovni mediji, ki skrbi za organizacijo »roadshowov«, torej za terensko promocijo JEK 2 po slovenskih krajih, kjer se med drugim deli promocijsko gradivo, ki je Gen stalo več kot 12.300 evrov. Gen energija financira tudi akterje pri portalu jedrskaSI; sredi maja je sklenila 21.280 evrov vredno pogodbo za »intelektualne storitve« (do konca novembra) z urednico portala Tamaro Langus, hkrati je sredi avgusta podpisala novo, 15.500 evrov vredno pogodbo s podjetjem ePosavje Media, ki sicer predstavlja portal jedrskaSI kot svoj projekt. Denar družbe Gen energija dobiva tudi Društvo jedrskih strokovnjakov, ki zagotavlja strokovno podporo jedrskiSI; maja je Gen energija društvu dodelila donatorska in sponzorska sredstva v skupni vrednosti 12.000 evrov.

Ta denar se seveda ne šteje kot del referendumske kampanje, čeprav je namen jasen. Ob poplavi projedrske propagande, ki jo brez omejitev financira bogata državna energetika, pa je še bolj problematična odsotnost objektivnega informiranja in javnih razprav tudi o drugih možnih energetskih scenarijih – ne le o jedrskem.

2. »Vse študije potrjujejo smotrnost naložbe«

»Vse študije, narejene do sedaj, potrjujejo smotrnost naložbe v nadomestni blok 6, tako okoljsko, ekonomsko kot tudi socialno«, je marca 2011 zagotavljal direktor TEŠ Simon Tot, vse alternative naj bi bile neprimerno slabše.

Tudi vse raziskave v zvezi z JEK 2, narejene do sedaj, potrjujejo smotrnost gradnje JEK 2; študije pač naroča sam investitor, Gen energija, ki tako sam izbira izvajalce in jih sam plačuje. V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so že marca pozvali, naj Slovenski državni holding kot krovni upravljavec državnih naložb, člani delovne skupine za JEK 2 in zainteresirani deležniki (ne pa Gen energija!) pripravijo razpis za izbor izvajalca, ki bi analiziral tveganja pri projektu JEK 2, zlasti spremembo cene projekta, spremembo tržne cene električne energije in povišanje stroškov gradnje skladišča za visokoradioaktivne odpadke. Izvajalca bi plačala Gen energija, a izbrali bi ga drugi. Vendar ta pobuda, ki bi prinesla videz objektivnosti in zlasti dala pomembne odgovore pred referendumom, je izzvenela v prazno, enako kot vse zahteve za vključitev javnosti v septembra lani imenovano delovno skupino za JEK 2 oziroma za vzpostavitev civilnega nadzora nad projektom.

Trinajst let kasneje druga državna energetska družba, Gen energija, za promocijo JEK 2 vpoklicuje aktualne influenserje, vplivneže.

Raziskave, ki jih v zvezi s projektom JEK 2 naroča in pridobiva Gen energija, javnosti niso v celoti in zares dostopne. Gen energija se sicer razglaša za transparentno, vendar poskuša v resnici tempirati poročanje o projektu; namesto javno napovedanih, običajnih novinarskih konferenc sklicujejo tako imenovane briefinge za povabljene (izbrane) novinarje in na njih vsakič plasirajo novo temo o JEK 2. Simptomatičen je bil recimo junijski briefing o potresni varnosti lokacije v Krškem. Njegovo sporočilo je bilo, da je lokacija potresno varna; »projektne potresne obtežbe (pomiki, pospeški tal) dovoljujejo varno obratovanje NEK in varno projektiranje, gradnjo in delovanje JEK 2«, smo brali na projekciji, kar se je enoumno preneslo v javnost. Naslovi člankov po briefingu so bili: Raziskave potrjujejo varnost lokacije JEK2 v Krškem (Siol, 20. 6. 2024), Jedrska elektrarna je potresno varna (Delo, 20. 6. 2024), Gen: Na podlagi analiz lokacija Jeka 2 primerna za varno obratovanje (STA, 20. 6. 2024). Če Gen energijo zaprosite po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja za študijo Neodvisni strokovni pregled verjetnostne analize potresne varnosti za JEK 2, pa odgovarjajo, da bo ta zaključena predvidoma 30. septembra. Čeprav torej očitno ključne potresne študije še tečejo, so javnost že seznanili s potrebno varnostjo lokacije. So torej študije brez pomena, le da se obkljukajo?

3. Velike finančne negotovosti projekta

»Ni dokazano, da bo blok 6 dajal elektriko po sprejemljivi ceni; zaradi kazni za izpuste bo cena v resnici višja, najvišja po letu 2020« – to je ena od napovedi, ki se je v letih pred gradnjo TEŠ 6 pojavljala v javnosti. V HSE so jo označili za »zablodo« in jo marca 2011 v promocijski izdaji Energije tudi popravili z »dejstvom«: »Pri bloku 6 bo cena elektrike 58 evrov z že vključenimi kuponi, postavlja pa se tudi vprašanje, koliko časa bo še vzdržal obstoječi sistem CO2 kuponov«. Ter: »Blok 6 se bo najkasneje v 20 letih delovanja izplačal sam. Davkoplačevalci ne bodo plačali ničesar. Projekt bodo financirali HSE, TEŠ in banke, kredite pa odplačuje TEŠ.« Tudi izredni profesor ljubljanske Fakultete za strojništvo dr. Mihael Sekavčnik je v isti publikaciji napovedal: »Nadomestni blok 6 je ekonomsko upravičen in bo s prodajo električne energije v tržnih razmerah posloval z donosom.« In pozval: »Čas je, da se stroka /…/ zoperstavi zavajajočim nestrokovnim argumentom nasprotnikov.«

Trinajst let kasneje je jasno, da so se uresničile omenjene »zablode« in »nestrokovni argumenti«, od prihodnjega leta HSE ne bo več smel odkupovati elektriko od TEŠ po cenah nad tržnimi in pokrivati finančne luknje. Konec lanskega leta je imel TEŠ s 307 zaposlenimi še skoraj 300 milijonov evrov posojil (točneje 296,7 milijona), najetih za gradnjo bloka 6, kaže letno poročilo. Hkrati je lani TEŠ pridelal 45 milijonov evrov nove čiste izgube; od začetka obratovanja bloka 6 je TEŠ brez izgube posloval le leta 2021, ko je na podlagi zunajsodne poravnave prejel 231,8 milijona evrov od General Electric, pravnega naslednika graditelja Teš 6 Alstoma. Skupaj sta TEŠ in njegov dobavitelj Premogovnik Velenje v letih 2016–2023 pridelala krepko čez pol milijarde evrov čiste izgube (568,5 milijona evrov), dodatne izgube pa prihajajo; že naslednje leto vsaj 150 milijonov evrov.

Študije, ki jih v zvezi s projektom JEK 2 naroča in pridobiva Gen energija, javnosti niso v celoti in zares dostopne.

Pri TEŠ so bila neznanka emisijski kuponi, ki jim je »stroka« okoli HSE napovedovala kar ukinitev, vrsta pomembnih neznank pa je zdaj tudi pri JEK2 – začenši s ceno in finančno konstrukcijo, torej kdo bo dal in koliko. Po napovedi Gen energije naj bi se cena JEK 2 v odvisnosti od izbrane moči elektrarn gibala med 9,3 in 15,3 milijarde evrov, ta ocena pa še ne vključuje stroškov financiranja projekta, ki pa bodo odločilni. Po uradnih napovedih Gen energije bo namreč kar 70 do 80 odstotkov investicije financirane z dolžniškimi sredstvi, ki imajo obresti in pomembno višajo ceno. Kako nerelevantna in celo manipulativna je ob predvidenem 80-odstotnem dolžniškem financiranju in povsem neznani finančni konstrukciji (ta naj bi bila znana šele leta 2028) predstavitev cene in iz nje izpeljana stroškovna cena proizvedene megavatne ure elektrike, kaže že enostaven preračun stanovanjskega kredita. Torej, po vzoru Gen energije bi trdili, da bo gradnja hiše, odvisno od velikosti, stala od 100.000 do 160.000 evrov, v kar pa nismo vključili stroškov kredita, s katerim bomo financirali 80 odstotkov gradnje. Upoštevajoč 20-letno posojilo s fiksno obrestno mero in preračunano ta torek v spletnem obrazcu NLB, bi na koncu za to hišo v grobem dali od 130.000 do 209.000 evrov, torej vsaj 30 odstotkov nad objavljenim zneskom. Neznanka so tudi stroški razgradnje in upravljanja odpadkov, zlasti visokoradioaktivnih, kjer trenutne ocene stroškov niso verodostojne.

Čeprav bodo finančna konstrukcija in viri financiranja JEK 2 po uradnih napovedih znani šele leta 2028, pa v Gen energiji že danes brez zadržkov trdijo, da bo cena proizvedene elektrike v JEK 2 »konkurenčna«! To trdijo ob še eni ogromni negotovosti, to je bodočem gibanju cen elektrike na borzi, kjer so cene zaradi vse večjega deleža sončnih in vetrnih elektrarn vse pogosteje negativne, »proizvajalci pa morajo odjemalcem v določenih urah dneva dejansko plačati, da porabljajo elektriko«, so nedavno pisali na N1.

4. Vehementna »stroka«

Epilog s TEŠ 6 kaže, da tudi največji »strokovni« zagovorniki energetskih projektov, ki so brez dvomov in ki vsakršen dvom zlasti okoljevarstvenikov označijo za neargumentiran ali za zablodo, pač nimajo vedno prav.

Le za vtis navedimo, kaj je marca 2011 govoril takratni direktor TEŠ Simon Tot (diplomant elektrotehnike in magister ekonomije) za že omenjeno revijo državne družbe HSE Energija: »Poleg tega ne vemo, če se nasprotniki gradnje TEŠ 6 zavedajo, kakšne stroške predstavlja denimo energija iz sonca. Elektrika iz solarne elektrarne je približno osemkrat dražja od te, ki jo trenutno plačujemo; če vemo, da je povprečen račun za gospodinjstva 40 evrov na mesec, bi potem predstavljal končni znesek 320 evrov.«

Mnogi sicer vztrajajo. Omenjeni profesor Mihael Sekavčnik nam je ta teden na vprašanje, kako danes komentira epilog TEŠ, odgovoril: »Še vedno sem mnenja, da je TEŠ 6 za Slovenijo koristen, če že ne nujen (!) – kljub trenutno dobri hidrologiji bi bili ob zaustavitvi TEŠ v Sloveniji neto uvozniki elektrike, seveda ne po cenah, o katerih je govor v medijih; najdražja je tista energija, ki je primanjkuje … Seveda pa imam glede zadnjih dogajanj v povezavi s poslovanjem HSE in znotraj njega TEŠ svoje mnenje, ki pa ga javno ne bom polemiziral. Lahko le rečem, da je TEŠ za Slovenijo grešni kozel, na katerega lahko kažeš s prstom, zato da se ti ni treba ukvarjati s svojimi problemi … Glede NEK 2 pa je odgovor jasen, prav tako ga potrebujemo in prav tako bo postal grešni kozel, a o tem se bomo pogovarjali čez 20 let …« Ob tem omenimo, da so nekatere fakultete močno (finančno) vpete v energetske projekte; po bazi Erar je recimo Termoelektrarna Šoštanj od decembra 2014 ljubljanski Fakulteti za strojništvo nakazala skupaj več kot 434.600 evrov, zadnje nakazilo maja letos je znašalo 17.568 evrov. Gen energija zdaj sodeluje zlasti s stroko, z ljubljansko Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo in mariborsko Fakulteto za energetiko; baza Erar kaže, da je Gen prvi letos nakazal že skoraj 252.000 evrov, drugi pa malo manj kot 80.000 evrov.

5. ignoriranje nevladnikov

Tako kot pri projektu TEŠ 6 se tudi pri JEK 2 stalno izpostavlja »stroka«, vsi pomisleki ali celo predlogi drugih javnosti, zlasti okoljevarstvenikov, pa so ignorirani, na primer že vzpostavitev civilnega nadzora nad projektom JEK 2, kar bi bil higienski minimum, ki bi moral biti tudi v interesu vlade. A opozorimo; razen Levice so vse stranke pri projektu JEK 2 enotne, večmilijardni projekt deluje kot lepilo.

Razen Levice so vse stranke pri projektu JEK 2 enotne, večmilijardni projekt deluje kot lepilo.

Ob ponedeljkovi intervenciji aktivistov Greenpeacea v Portorožu, ko so ob mednarodni jedrski konferenci (z zanimivo kratico) NENE 2024 opozorili na neznanke pred referendumom o JEK 2, se je oglasil prej omenjeni portal jedrskaSI z urednico Tamaro Langus. Sporočil je, da tuji aktivisti širijo laži in poskušajo utišati – stroko. »Stroka je bila pri energetskih investicijah v Sloveniji že preglašena in posledice takšnih odločitev čutimo še danes,« so zapisali brez dodatka, kaj sploh mislijo. Protestirali pa so tudi zaradi primerjave JEK 2 s TEŠ 6: »Pri TEŠ 6 je šlo za tehnologijo, za katero je bilo jasno, da se njen čas izteka. Jedrska energija pa je v tem trenutku v fazi rasti.«

Še ena podobnost je zanimiva. Na spletni strani delovne skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu JEK, ki jo vodi Golobov državni sekretar za JEK 2 Danijel Levičar (v kabinet je prišel iz  JEK), je poročilo le o enem sestanku z nevladniki; v začetku julija se je Levičar sestal in o JEK 2 pogovarjal s predstavnikoma Zveze ekoloških gibanj Slovenije. V nekajstavčnem poročilu po srečanju je ZEG, ki ga vodi Karel Lipič, predstavljen skoraj kot reprezentativna nevladna okoljevarstvena organizacija, čeprav to seveda nikakor ni. Baza Erar kaže, da je ZEG zlasti v preteklosti prejemal denar od energetskih podjetij, tudi sam poroča o donacijah HSE in Elesa, hkrati pa je ZEG oziroma zanj Karel Lipič javno podprl gradnjo TEŠ 6. »ZEG podpira TEŠ in izgradnjo šestega bloka tudi zato, ker bolj verjame in zaupa znanju in izkušnjam strokovnih delavcev v energetskih objektih, ki nam zagotavljajo energijo, kot najrazličnejšim namišljenim strokovnjakom, ki niso za nič odgovorni,« je zapisal v reviji HSE marca 2011.