Res ne gre brez pujsa?

Pred tednom smo pisali o dopisu zavoda Petka, ki v nekaj šolah v okolici Žalca skrbi za šolsko prehrano. Z dopisom je zavod starše obvestil, da obrokov v prihodnje ne bo več prilagajal otrokom, ki zaradi svoje veroizpovedi ne smejo jesti svinjine, to so v Sloveniji muslimani. »Vsi priseljenci morajo razumeti, da so se s prihodom v Slovenijo odločili, da se bodo prilagodili našim navadam, tradiciji in načinu življenja in se tako uspešno integrirali v naše okolje.«

Dogajanje v Žalcu je del širše usmeritve, saj se je vedno manj šol pripravljenih prilagajati prehranskim omejitvam muslimanskih otrok. Člani Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji pripovedujejo, da so bile slovenske šole v devetdesetih letih (ko je v državo prišlo veliko beguncev iz Bosne in Hercegovine) veliko bolj prilagodljive; takrat obroka brez svinjine ni bilo težko dobiti.

To usmeritev potrjuje tudi raziskava, ki jo je opravila delovna skupina islamske skupnosti z Elo Porić na čelu. Raziskovala je populacijo osnovnošolcev in otrok, ki hodijo v vrtec. Približno polovica staršev je odgovorila, da v vzgojno-izobraževalni ustanovi, ki jo obiskuje njihov otrok, dostop do obrokov brez svinjine ni sistemsko urejen. Starši so tudi poročali, da otrokom ni bil zagotovljen obrok brez svinjine med večdnevnimi šolskimi dejavnostmi, kot so šola v naravi in tabori. Ko so se starši otrok muslimanske veroizpovedi poskušali s šolo dogovoriti za prilagojen jedilnik na individualni ravni, so bili uspešni le v 33 odstotkih primerov. Dva najpogostejša razloga, ki so ju šole navedle za zavrnitev prošnje, sta, da je prilagoditev jedilnika mogoča le z zdravniškim potrdilom in da poleg rednega jedilnika druge izbire preprosto ni.

Med raziskavo so analizirali še tedenske jedilnike osnovnih šol in ugotovili, da so se šole sicer sposobne prilagajati verskim omejitvam, toda le krščanskim. Na pepelnično sredo, s katero se za kristjane začne post pred veliko nočjo, je kar 88 odstotkov šol ponujalo brezmesni obrok, še odstotek več šol je imelo brezmesni jedilnik na veliki petek. Zdi se torej, da so prilagoditve mogoče, če je za to volja. Ugotovili so še, da se svinjina na jedilnikih znajde pogosteje, kot je priporočeno. Pri šolskih kosilih se svinjina večinoma pojavlja od enkrat do trikrat na teden, čeprav smernice za prehranjevanje v šolah, ki jih je izdalo ministrstvo za izobraževanje, priporočajo, da se rdeče meso (torej svinjina in govedina) je le štirikrat na mesec. Preveč svinjine jedo torej tudi otroci, ki niso muslimani.

Na posvetu na to temo, ki je sledil predstavitvi izsledkov raziskave, je predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič dejala, da so šole preobremenjene in niso sposobne zagotoviti tovrstnih prilagoditev, ne ekonomsko ne kadrovsko. Spomnila je, da je šola primarno vzgojno-izobraževalna ustanova in da je prehrana njena postranska dejavnost. A se je zavezala, da bo ravnatelje slovenskih šol pozvala, naj bodo na jedilnikih jedi, ki vsebujejo svinjino, jasno označene in naj bodo jedilniki pravočasno objavljeni, tako da bo prilagajanje nanje lažje.

Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede in Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo pa sta se strinjala, da pomanjkanje denarja ni največja težava, bolj gre za pomanjkanje volje, to dokazujejo tudi šole, ki so na tem področju uspešne. Črnič je poudaril, da je spoštovanje religijskih praks ustavna dolžnost šol, Dragoš pa, da je ta problematika posledica pomanjkanja podpore večkulturnosti, ki je v Sloveniji tako rekoč ni.