Kdo sme šariti po naših glavah?
Predlog novega zakona o psihoterapiji je spet postavil na različna bregova klinične psihologe in psihiatre ter terapevte, ki delujejo zunaj zdravstva

Po Kriku Edvarda Muncha
© ilustriral Jernej Žumer
Velik del ljudi se je v življenju že znašel v stiski – na primer ob izgubi službe, ločitvi ali kakšni drugi neprijetni prelomnici v življenju –, v duševni krizi, za katero je ocenil, da je ne bo uspel prebroditi sam. Takrat človek seveda pomisli, da nemara potrebuje pomoč psihoterapevta. In če bi odprli svetovni splet, bi se pred očmi slehernika v stiski prikazalo nepregledno morje zasebnih psihoterapevtov, ki obljubljajo, da lahko z njihovo pomočjo in s pomočjo teh ali onih metod (teh obstaja prav toliko nepregledna množica), predvsem pa z zadostnim »delom na sebi«, vsak spet postane »najboljša različica samega sebe«. A žal med njimi ni, vsaj formalno ne, nihče psihoterapevt. Ta poklic v Sloveniji namreč ne obstaja.