Homofobni napadi in pozivi k nasilju

Notranji minister v zadnji vladi Janeza Janše in podpredsednik SDS Aleš Hojs, ki se mu je na letošnjih evropskih volitvah za malenkost izmaknila izvolitev v evropski parlament, je pred dnevi javno komentiral prihodnjo sestavo evropske komisije. Zmotila ga je spolna usmerjenost enega izmed kandidatov, točneje francoskega zunanjega ministra in bodočega evropskega komisarja za področje industrije in notranjega trga Stéphana Séjournéja. Dosedanjo in prihodnjo predsednico komisije Ursulo von der Leyen med drugim sprašuje, ali bo francoskega kandidata štela »v moško ali žensko kvoto«. Je to svoboda govora? Prekršek? Sovražni govor v širšem smislu? Kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti? Bo kdaj že kak politik odgovarjal za sovražni govor ali bomo zgolj od strani opazovali, kako ta prerašča v fizično nasilje?

Hojsov zapis na družabnem omrežju X gre sicer takole: »Ne samo pripadniki komunističnih tajnih služb, špiclji. V novi evropski komisiji bo imel pomembno vlogo tudi homoseksualni lobi. Francoski kandidat za komisarja je nekdanji partner(ica) PM Attala. Ga je Von der Leyen štela v moško ali žensko kvoto?« Objavo si je ogledalo več kot 110 tisoč ljudi. Zapisal jo je nekdanji minister za obrambo in za notranje zadeve ter podpredsednik tradicionalno največje in najbogatejše politične stranke v Sloveniji in nekdanji predsednik njenega veteranskega združenja ter nekdanji direktor strankine medijske hiše Nova24TV. Odgovornost, ki jo nosi, je zaradi javnih funkcij, ki so mu omogočile prepoznavnost in doseg izrečenih besed, še posebej velika. Skladno z domačo in tujo sodno prakso rednih in najvišjih sodišč – tudi vrhovnega, ustavnega in Evropskega sodišča za človekove pravice – morajo takšni posamezniki posebej paziti na izrečene besede. Hkrati morajo »trpeti« kar najbolj grobo, tudi žaljivo kritiko lastnih besed, kadar ravnajo na ta način neodgovorno.

Cerebralni bankrotiranec

Ko je junija 2005 v državnem zboru potekala razprava o predlogu zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, je za govorniški pult stopil tudi tedanji poslanec Slovenske nacionalne stranke Srečko Prijatelj in tam skušal oponašati geja, ki naj bi prišel v vrtec po svojega otroka, in to na način, ki je smešil istospolno usmerjene in se norčeval iz njih. Na to se je v tedniku, ki ga berete, novinar Jure Aleksić tedaj odzval z zapisom: »Svojo imenitno domislico je pospremil s kavarniško mimiko, ki naj bi verjetno nazorno ilustrirala pravoverno pojmovanje nekega tipičnega poženščenega in prenarejenega pederuharja, v resnici pa je izpadla kot normalni domet cerebralnega bankrotiranca, ki ima srečo, da živi v državi s tako omejenim bazenom kadrov, da se lahko človek njegovih karakteristik znajde celo v parlamentu …« Prijatelj se je odločil za tožbo in po letih sodnih bitk pred vsemi domačimi sodišči je potem evropsko sodišče odločilo, da novinar v takem primeru ima pravico (morda celo dolžnost) takemu politiku izreči tako ostro kritiko.

Pogojna obsodba predvideva, da obsojeni v času preizkusne dobe ne stori novega kaznivega dejanja. Če ga, sledi zapor.

Dvajset let kasneje smo doma, upajmo, že na točki, ko lahko o zapisu nekdanjega notranjega ministra rečemo, da je na isti ravni, na ravni cerebralnega bankrotiranca. Ali kot se je na njegovo vlogo notranjega ministra med epidemijo in pretirano (policijsko) represijo s pesmijo odzvala ena največjih narodovih pesnic, Svetlana Makarovič: »Hojsar Gojzar trot zabiti, pendrek mu štrli iz riti. Rad bi, da se ga bojimo? Srednji prst mu pokažimo.« Prva kitica je uporabna tudi v našem primeru. Za navedeni komentar bi si Hojs zaslužil sredinca. Njegovo homofobijo so obsodile številne evropske politične skupine, med njimi liberalci oziroma skupina Renew Europe, kjer menijo, da »njegov sovražni govor vodi v predsodke, krši osnovne demokratične vrednote in jasno presega meje zakona«.

Pri presojanju, ali je Hojs zares kršil zakonodajo in si zasluži kazen, bo seveda bistveno mnenje tožilstva. Na vrhovnem državnem tožilstvu, ki ga vodi dr. Katarina Bergant, sporočajo, da se ne morejo vnaprej opredeljevati, da pa so novinarsko vprašanje »šteli kot glas o kaznivem dejanju, zadevo ustrezno evidentirali in jo odstopili stvarno in krajevno pristojnemu državnemu tožilstvu«. Za mnenje, ali je Hojs morda z izjavo tudi diskriminiral, smo se obrnili na zagovornika načela enakosti Miho Lobnika, a se je odločil, da postopka ugotavljanja diskriminacije ne bo uvedel. In sicer, ker naj za to ne bi bili izpolnjeni pogoji, saj »politikova izjava neposredno ne kaže navedenih elementov pozivanja k diskriminaciji«. Presojo, ali je šlo morda za kaznivo dejanje sovražnega govora, prepušča pristojnim, pri tem pa »ocenjuje, da politikove izjave v njeni neposredni sporočilnosti ne moremo tretirati kot sum storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti«.

Pogojna obsodba

Zagovornik načela enakosti torej meni, da je vse ok. No, organi pregona sicer redko, a včasih vendarle opravijo svoje delo. Tako je bil recimo Jože Biščak, nekdanji urednik Demokracije, zdaj namestnik urednika, v času, ko je zasedal položaj urednika Demokracije, skupaj s piscem Aleksandrom Škorcem kazensko obsojen za kaznivo dejanje sovražnega govora oziroma kaznivo dejanje spodbujanja nestrpnosti, nasilja in sovraštva. Šlo je za zapis, v katerem je avtor zagovarjal tezo, da imajo različne rase različen DNK, kar bi veljalo izkoristiti in s točno za ta namen ustvarjenim biološkim orožjem iztrebiti nebelske rase, kot to počnemo z nekaterimi oblikami škodljivcev ali plevelov. To naj bi sicer storil kar bog, da obvaruje belo raso, ki »ji je bilo dano krščanstvo in s tem možnost duhovnega napredka. Tudi Jezus je bil bel. Z razlogom. Ni bil črn niti rumen.«

Ko je pred dnevi SDS pripravila tradicionalno promocijsko akcijo z druženjem za svoja medija, Nova24TV in Demokracijo, tokrat v središču Naklega, je tam spregovoril tudi Biščak. Dejal je, da bodo proti sedanji vladi in nasploh drugače mislečim morali »res stvari vzeti v svoje roke. Jaz ne mislim več nastavljati drugega lica,« in nadaljeval, da »smo osamosvojili Slovenijo, takratno naše dejanje je navdihujoče. Takrat so bile podgane tiho in lahko so srečne, da so preživele. Potem so povzdignile svoj glas, postajale vse glasnejše, pogoltne, pohlepne in predrzne. Jaz verjamem, da smo mi vsi tukaj miroljubni ljudje, ki bi radi živeli in preživeli z delom svojih rok. Toda očitno, kot zdaj stvari stojijo, bomo morali Slovenijo še osvoboditi.«

To bi lahko odpravili kot brezvezne blodnje. A vendar, gre za javno besedo enega izmed prepoznavnejših »civilnodružbenih« predstavnikov najvplivnejše politične stranke. Ljudi, ki te stranke ne podpirajo, imenuje podgane. In jim sporoča, da so lahko veseli, da so preživeli osamosvojitveno evforijo, ter tudi, da se jim zdaj čas izteka, hkrati poziva k pogromom nad temi ljudmi. V času, ko so Janševi kadri na RTV Slovenija nazadnje »uravnoteževali« osrednji javni medij, se je predsednik SDS Janez Janša na zapis Dnevnikovega kolumnista Leona Magdalenca, da »nacionalka ta trenutek potrebuje deratizacijo«, odzval z besedami: »Zmerjanje s podganami je bilo vedno namenjeno razčlovečenju tistih, ki so jih želeli iztrebiti.« Pri čemer je jasno, kaj je v tem kontekstu v mislih imel Magdalenc – odstavitev nastavljenih političnih kadrov. Jasno pa je tudi, da Biščak po drugi strani ne govori v prenesenem pomenu, ko pravi, da so številni ljudje lahko »srečni, da so preživeli« čas osamosvajanja in da bo potrebna »osvoboditev«.

No, Biščak je bil pravnomočno obsojen junija 2023, ko je prvostopenjsko sodbo potrdilo višje sodišče. Obsojen je bil na pol leta zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Če pogojno obsojeni v času preizkusne dobe stori novo (istovrstno) kaznivo dejanje, se pogojna obsodba spremeni v dejansko zaporno kazen, doda pa se ji tudi kazen za novo kaznivo dejanje. Spremlja kdo pogojno obsojene? Sodstvo? Policija? Uprava za probacijo? Vsaj pasivno, kadar je do morebitnih kršitev pogojne obsodbe mogoče dostopati z lahkoto, iz pisarne? Recimo, kadar gre za javne zapise ali javne govore, povzete v številnih medijih, ki nas sujejo v obraz? Biščaku se preizkusna doba namreč še ni iztekla.