Proti umetnemu uravnoteževanju

Kdor podrobno spremlja program TV Slovenija in eno izmed paradnih pogovornih oddaj Intervju, je bil v nedeljo zvečer morda presenečen. Televizija je namreč predvajala ponovitev že objavljenega pogovora z Melom Kovicem, novomašnikom iz koprske škofije, ki je bil prvič na sporedu konec letošnjega julija. Pogovor je vodil Jože Možina, tisti urednik in novinar, ki je nekoč zaslovel s ponavljanjem osamosvojitvenih dnevnikov obletnicam in slavi slovenske države v čast.

A tokrat razlog za ponovitev intervjuja z mladim duhovnikom ni bil ideološke narave, pa četudi nekateri trdijo ravno to. Razlog je bila avtonomna presoja odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija Polone Fijavž, ki nekaj dni pred tem ni dovolila snemanja pogovora z Urško Cankar Soares, aktivistko na čelu gibanja Pohod za življenje, ki dejavno nasprotuje v ustavo zapisani pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Z njo se je želel, kakopak, pogovarjati Možina, sicer tudi urednik in eden izmed voditeljev oddaje Intervju. Nedeljska ponovitev pogovora z mladim duhovnikom je bila surogat, nekakšen obliž na rano zaradi zavrnitve njegove izvorne želje.

Zakaj je Polona Fijavž zavrnila pogovor z mlado aktivistko, je sicer jasno. Intervju je v novinarstvu poseben žanr. Uredništva, še posebej pa uredništva javnega medija, pred mikrofon in kamero ne morejo spustiti vsakega človeka, ki ima svoje mnenje, goste skoraj enourne oddaje bi bilo treba izbirati s premislekom. Že povabilo v studio je neka oblika priznanja, časti, vsak človek nima možnosti, da eno uro razlaga svoje poglede na svet. Urška Cankar Soares je gotovo zanimiva ženska, prav tako ima jasno mnenje o splavu, morda je začinjeno s katoliško moralo, a to ni bistveno. Težava je v tem, da je njen pogled izrazito enostranski in da problematika, ki se je loteva, zahteva širšo razpravo, soočenja, jasno argumentacijo. Pravica do svobodne izbire, kar zadeva rojstvo otrok, je namreč individualna pravica vsake ženske, o njej govori tudi slovenska ustava, Urška Cankar Soares pa bi jo na takšen ali na drugačen način želela omejiti. Od voditelja oddaje, kakršen je Jože Možina – gre za izrazito pristranskega in pogosto nepripravljenega spraševalca – pa ostrega, poglobljenega pogovora, s podvprašanji in podatki, pogovora, kakršnega že leta spremljamo na britanskem BBC v oddaji HARDtalk, ki jo vodi Stephen Sackur, ni pričakovati. Ko je Možina leta 2021 v isti oddaji gostil Igorja Vovka, ustanovitelja katoliškega zavoda Iskreni, je ta med drugim navedel, da je skušal v času referenduma o družinskem zakoniku leta 2012 vzpostaviti stik z aktivisti, vendar so ti srečanje z njim tik pred zdajci odpovedali. Prav tako je dejal, da so se aktivisti »na zelo grd način spravili nanj«. Možina je kimal, a RTV Slovenija je potem objavila pojasnilo Barbare Rajgelj. Ta je res zavrnila že prej dogovorjeno srečanje, v kasneje prebranem popravku dejstev pa je pojasnila, zakaj. Pred srečanjem z Vovkom se je namreč »seznanila z nekaterimi teksti spletne strani Iskreni.net. Zlasti teksti, ki promovirajo zdravljenje istospolno usmerjenih oseb, so izključujoči in ponižujoči ter posegajo v človeško dostojanstvo, zato se o njih ni mogoče pogovarjati ali iskati skupne poti, ampak jih je treba v izhodišču zavrniti kot skrajne in nevarne.«

Gostiti Urško Cankar Soares v oddaji Intervju in se z njo pogovarjati o materinstvu, bi bilo podobno, kot če bi Branka Grimsa povprašali, ali so podnebne spremembe levičarska zarota.

Tudi Urška Cankar Soares ima podobna stališča, kot jih omenja Barbara Rajgelj. Njeno nasprotovanje splavu ni pomoč ženskam v stiski, kot poudarja sama, pač pa je poseg v pravice drugega človeka, drugih žensk. Ime njene akcije Pohod za življenje ženske, ki so se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov odločile za splav, označi kot tiste, ki so izbrale smrt. Torej za detomorilke.

»Oddaja Intervju, 50-minutni pogovor, je namenjena predstavitvi zanimivih, izkušenih posameznikov z bogatim ali zelo zanimivim življenjskim opusom. Organizacija peščice shodov ne more biti povod za 50-minutni pogovor v prime-timu na javni televiziji,« odločitev pojasnjuje Polona Fijavž. »Poleg tega je bila povabljena tudi zato, da predstavi svoj pogled na temo, ki je razdvajajoča. V tem konkretnem primeru pa je najpomembnejše stališče, ki ga zagovarja in zaradi katerega je bila, vsaj domnevam tako, prvotno vabljena v oddajo, v nasprotju z v ustavi zagotovljenimi svoboščinami. Format oddaje Intervju za to zagotovo ni primeren žanr. Gre za dvomljivo uredniško izbiro, zato sem uredniku in voditelju oddaje Intervju Jožetu Možini v skladu s svojimi pristojnostmi povedala, da predlagane gostje v programu na takšen način ne moremo gostiti.« RTV Slovenija, radio, televizija in multimedijski portal, so večkrat poročali o Pohodih za življenje, letos in leta pred tem.

Jože Možina razmišlja drugače. »Ta prepoved me je izredno presenetila in prizadela. Na televiziji delam že 30 let in zelo redki so primeri, da se komu prepove narediti intervju s komerkoli,« je pojasnil za Radio Ognjišče. »Gostili smo veliko kontroverznih ljudi, konfliktnih, vulgarnih, tukaj pa se je prostor zaprl za mlado aktivistko.« Nato je še dodal, da kot družba ne smemo skrivati drugačnih pogledov, da moramo vključevati različnost in da je »dolžnost javnega medija, da izpostavi tudi takšno mlado aktivno osebo. Sam res ne vidim nič negativnega v tem, za kar se zavzema, ob nataliteti, ki jo imamo, je prav lepo, da se kdo zavzema za življenje, da podpira materinstvo. O tem bi se pogovarjal v intervjuju.« Kaj pa njegova nadrejena, odgovorna urednica Polona Fijavž? »Odgovorna urednica ima pravico, da stori, kar je storila, a ima tudi odgovornost. Naredila je veliko napako. Žal mi je, da se krni ugled javnega medija.«

Teza Jožeta Možine, da na RTV Slovenija ni prostora za drugačna mnenja, je napačna. Prav tako je napačno prepričanje, da je umik pogovora krnitev ugleda javne medijske hiše. Prej nasprotno.

Ostanimo samo pri katoliškem pogledu. TV Slovenija ima posebno uredništvo verskih oddaj. Ko je v javnosti potekala razprava o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je bil v verski oddaji predvajan daljši prispevek, ki je izrazito enostransko prikazal to vprašanje. Prav tako so na TV Slovenija redni prenosi katoliških (in drugih) bogoslužij, pri katerih duhovniki govorijo o svetosti življenja. Hkrati pa Urška Cankar Soares ni nadškof Stanislav Zore, ki je ravno prav tako gostoval v oddaji Intervju na TV Slovenija. Pogovor z njim je vodil prav Jože Možina.

Če ne bomo upoštevali ustavnih pravic in mednarodnih načel varovanja človekovih pravic, lahko že jutri v goste povabimo koga, ki bi zaplinjal muslimane ali jude, pripadnike skupnosti LGBTIQ pošiljal v koncentracijsko taborišče ali se odkrito navduševal nad neonacističnimi simboli, pravi dr. Boris Vezjak.

Možina ni bil edini, ki ni razumel odločitve odgovorne urednice. Kot po pravilu so se prejšnji teden oglašali desni politični komentatorji, vili roke, vpili o cenzuri. V tedniku Domovina so zapisali, da smo »priča nedopustni in protizakoniti cenzuri, ki prostor javne televizije hermetično zapira za pomemben del javnosti«. Na Planetu TV so poročali, da na javni televiziji prepovedujejo vse, kar »ni v skladu z ideološkim programom Levice«. Tudi Združenje novinarjev in publicistov je pisalo o škandalu, diskriminaciji ter zahtevalo »takojšnji odstop oziroma razrešitev odgovorne urednice«. Na koncu so se oglasili še pri pozabljenem Zboru za republiko, civilnodružbenem nadomestku stranke SDS. Protestno izjavo njegovega Sveta za zaščito govora sta podpisala zdravnik Janez Remškar in publicist Jože Biščak, ki je bil na položaju odgovornega urednika tednika Demokracija obsojen kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Pa naj bo dovolj uravnoteževanja in prisilne ideološke uravnilovke. Gostiti Urško Cankar Soares v oddaji Intervju in se z njo pogovarjati o materinstvu, bi bilo podobno, kot če bi Branka Grimsa povprašali, ali so podnebne spremembe levičarska zarota. »Odkrita podpora kratenju pravic žensk bi bila nevaren precedens, zato oddaje takšnega tipa ni mogoče upravičiti s sklicevanjem na nekakšno ideološko ali svetovnonazorsko uravnoteženost,« pravi filozof Boris Vezjak. »Ne strinjam pa se s tezo, da gre za ’kontroverzno temo’, še manj ’kontradiktorno’, povabilo bi bilo odkrit napad na civilizacijske pravice žensk, ki si ga javni zavod ne more privoščiti. Če ne bomo upoštevali ustavnih pravic in mednarodnih načel varovanja človekovih pravic, lahko že jutri v goste povabimo koga, ki bi zaplinjal muslimane ali jude, pripadnike skupnosti LGBTIQ pošiljal v koncentracijsko taborišče ali se odkrito navduševal nad neonacističnimi simboli. Svoboda izražanja in s tem vabljenja v studio ni absolutna in njena meja zato ne more šteti za cenzuro.«

BBC je te dni sporočil, da bo v imenu varčevanja nehal predvajati že omenjeno oddajo HARDtalk. Zadnja naj bi bila na sporedu marca 2025. Eden od razlogov je prepričanje vodstva, da je že tako ali tako dovolj pogovorov v drugih programih in da je posebna oddaja odveč. Kar je napačno razmišljanje, dobri, poglobljeni intervjuji zanimajo bralce, poslušalce, gledalce. A za dober intervju sta potrebna dva, dober sogovornik in dober voditelj. Če se bo TV Slovenija res lotila prenove že desetletje enake oddaje Intervjuji na TV Slovenija, naj ne spremeni samo scene. Razmisliti bi morala o boljših gostih in boljših voditeljih.