Letos za orožje »le« 200 milijonov, prihodnje leto skoraj 400

Jeseni so v koaliciji pri pripravi proračuna sklenili kompromis. Odločili so se, da bo država za vojsko v prihodnjih letih namenila več kot doslej, a bo denar potrošila za nakup opreme za »dvojno rabo«, vojaško in civilno. V preteklosti so bili tipičen primer takšnega nakupa helikopterji, ki jih vojska lahko uporablja za nujno medicinsko pomoč. A ker imamo zdaj helikopterjev dovolj, so prišle na vrsto nove zamisli. Jeseni so z obrambnega ministrstva sporočili, da bodo v Ljubljani poleg Bolnišnice Petra Držaja zgradili vojaško bolnišnico, nov Nacionalni zdravstveni center za izredne razmere, v katerem bo 50 postelj.

Na ministrstvu za obrambo pričakujejo, da bodo prihodnje leto pridobili gradbeno dovoljenje, v prvi polovici leta 2026 pa začeli gradbena dela. Objekt bo v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in UKC Ljubljana predvidoma zgrajen in v celoti opremljen v dveh do treh letih. »Vsebinski nosilec dejavnosti v centru bo civilno zdravstvo, konkretno UKC Ljubljana. Ministrstvo za obrambo bo svoje zmogljivosti, ki jih ima v okviru stacionarnih ali premičnih bolnišničnih zmogljivosti Role 1 in Role 2, torej medicinsko osebje, usposabljalo znotraj tega centra, hkrati pa bodo vojaški zdravstveni delavci v tem objektu praktično izvajali naloge. UKC Ljubljana bo druge operacijske zmogljivosti, ki bodo še tam, uporabljal pri svoji redni dejavnosti. Objekt bo ustrezno zavarovan po vojaških standardih, saj bo to objekt kritične infrastrukture, vendar pa bo kot takšen na voljo civilnemu prebivalstvu skladno z načrti in izvedbenimi aktivnostmi UKC Ljubljana,« so sporočili z ministrstva, kjer imajo v stalni sestavi trenutno 130 pripadnikov zdravstvenega kadra.

Pri tem projektu bo formalno šlo za vojaške izdatke, ki po načrtih Nata in EU sodijo v kategorijo izdatkov za zagotavljanje »vojaške mobilnosti«.

Pri tem se še ne konča. Vlada je poleg tega v načrt razvojnih programov uvrstila še »situacijski center kibernetske obrambe, katerega namen je dvig kibernetske varnosti na nacionalni ravni«. Na državni ravni naj bi bil vzpostavljen združeni situacijski center kibernetske obrambe, namenjen varovanju pred zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi. Tudi tega centra ne bo uporabljala le vojska, ampak vse institucije. Največji strošek te investicije bo nakup opreme za vzpostavitev zmogljivosti združenega situacijskega centra kibernetske obrambe.

Čeprav se sliši prelepo, da bo Slovenija z »izdatki za Nato« gradila bolnišnico in kibernetsko središče, ima tradicionalno orožje še zmeraj prednost. Ta teden so parlamentarci obravnavali predloga proračuna za leti 2025 in 2026. Iz dokumentov izhaja, da se bodo prihodnje leto izdatki za oboroževanje in opremo Slovenske vojske povečali za 87 odstotkov. Letos smo za nakup orožja namenili 203 milijone evrov, prihodnje leto jih bomo 380 milijonov.

Postavimo zneske v kontekst: za sredstva, namenjena »dvojni rabi«, bomo prihodnje leto potrošili nekaj milijonov – ocenjena vrednost obeh projektov znaša 120 milijonov evrov, ki pa bodo potrošeni v letih 2025, 2026 in verjetno še 2027 – za sredstva, namenjena enojni, ubojni rabi, pa bomo samo prihodnje leto odšteli trikrat več.