Intervju: Nataša Pirc Musar, predsednica republike

Po desetletju mlačnjaškega pahorjanstva smo dobili polnokrvno predsednico republike, ki zna o vsem povedati tudi svoje mnenje. Že zato, pa tudi za mnoge čisto človeške geste, smo ji državljani lahko hvaležni.

Vendar: Ko na vprašanje o skrhanih odnosih s predsednikom vlade odgovarja osorno in sprenevedajoče, češ da gre za odnose med nekdanjo ministrico in predsednikom vlade, se le redko kdo lahko z njo strinja.

Ko je namreč tudi v javnosti počilo med predsednikom vlade in notranjo ministrico, je predsednica republike tako rekoč pohitela in jo vzela v svoj urad, pod svojo zaščito torej. Previsoko cenim(o) intelektualno moč predsednice republike, da bi zdaj lahko sprejel(i) takšno njeno razlago: mene se to ne tiče.

Pa še kako se nje to tiče!

Ker pa gre za zadevo, ki kali odnose v državnem vrhu, se velja malce pomuditi tudi ob predsedničini izjavi, češ da se nihče ne sme spuščati v to, »kdo pri meni dela«.

Gre dejansko za to, da je predsednica republike z vabilom v svoj urad eni od sprtih strani demonstrativno zavzela stališče proti drugi strani, se pravi proti predsedniku vlade. Če se že s premierom skregana ministrica ni zavedala, da ni v skladu z njenim dostojanstvom, da greš iskat zatočišče za nadaljnji prepir pod streho najvišje državne funkcije, bi nosilka te najvišje državne funkcije morala vedeti, da je s tem vrgla predsedniku vlade bojne rokavice. To pa se vendar ne dela, gospa predsednica!

Zdaj bi nekakšno pravilo protokola velevalo, da naj bi predsednik vlade prihajal v kabinet predsednice republike na redno medsebojno obveščanje. Pa saj to je noro: premier naj bi se hodil poniževat tja, kjer se rovari proti njemu?!

Predsednica republike je stanje, ki onemogoča dostojno komuniciranje na državnem vrhu, zakuhala sama in samo predsednica republike je poklicana, da to stanje preseka. V dobro države.

Tako vidimo to stvar mi, preprosti državljani.