Delavce v uprave bank

Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo člen zakona o bančništvu iz leta 2021, ki je določal, da se pri imenovanju delavcev v organe vodenja bank ne uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. S tem je bila kratena pravica delavcev do izvolitve delavskega direktorja, je soglasno odločilo osem prisotnih ustavnih sodnikov (odsoten je bil Rok Svetlič), in z 10. januarjem razveljavilo določilo, ki je omogočalo delavske predstavnike v nadzornih svetih, ne pa tudi v upravah bank.

Zdaj razveljavljeno določilo zakona o bančništvu je državni zbor sprejel maja 2021; predlog so s 50 glasovi izglasovali poslanci takrat vladajoče Janševe koalicije, za je recimo glasovala Janja Sluga, zdaj poslanka Svobode. Da je določilo neskladno z že izdanimi odločbami ustavnega sodišča, je poslance maja 2021 med drugimi opozorilo Združenje svetov delavcev Slovenije, stranka Levica je vložila »popravno« dopolnilo, a seveda ni bilo izglasovano. Toda zdaj je ustavno sodišče jasno ponovilo: vlada in državni zbor nista izkazala, da bi bil zaradi participacije delavcev v organih vodenja banke kakorkoli ogrožen cilj, ki naj bi ga oba imela, to je »učinkovito, varno in pregledno upravljanje tveganj bank«.

Postopek za presojo ustavnosti je sicer sprožil svet delavcev NLB z odvetnico Gordano Vran.

Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali v Zavodu Open in opozorili, da je dolgoletna saga z zakonskim urejanjem oziroma izključevanjem delavskega soupravljanja iz organov upravljanja bank »simptom delovanja slovenskega in globalnega političnega razreda, ki brez nadzora državljanov sprejema odločitve, ki koristijo kapitalu na škodo ljudi«. Dodali so, da je treba delavsko soupravljanje pod enakimi pogoji zagotoviti vsem delavcem v državi, da pa seveda samo po sebi ni jamstvo »učinkovitega, varnega in preglednega« poslovanja oziroma poslovanja, ki je etično, v javnem interesu in v korist prihodnjih generacij: »Poslovanje v popolnem nasprotju s temi zahtevami že desetletja spremljamo pri sodelovanju delavcev v organih državnega podjetja Slovenske železnice, d. d.«

In kaj sledi? Iz Banke Slovenije jim je uspelo odgovoriti le, da bo odločitev ustavnega sodišča vplivala na izvajanje njihovih pristojnosti, iz NLB pa niso odgovorili. Aprila lani smo sicer pisali, da akutna težava ni le zakon o bančništvu, pač pa popolni razkroj in neobstoj svetov delavcev v naših bankah, ki so večinoma v tuji lasti; po dostopnih podatkih imata svet delavcev le NLB in Unicredit, zaposleni pa imajo predstavnici samo v nadzornem svetu NLB. To je najočitnejši »uspeh« dolgoletnega manipuliranja z delavskim soupravljanjem v bankah, kjer se je število zaposlenih v letih 2009–2023 zmanjšalo z 11.994 na 7972; za leto 2024 Banka Slovenije še nima podatkov.