Med strokovnostjo in političnostjo
Imenovanja varuha človekovih pravic in kar petih novih ustavnih sodnikov od oblasti zahtevajo toliko modrosti kot že dolgo ne. A modrost je za zdaj odsotna.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je prvo priznanje za delo na področju človekovih pravic podelila Katarini Bervar Sternad, direktorici Pravnega centra za varstvo človekovih pravic, ki zdaj kandidira za varuhinjo človekovih pravic.
© Gašper Lešnik
Izkušnje iz preteklosti učijo, da je vsakokratno iskanje novega varuha človekovih pravic v praksi zelo zapletena naloga. Tako je, ker je za njegovo izvolitev v državnem zboru predvidena dvotretjinska večina, torej najmanj 60 glasov. In to je praviloma manj, kolikor šteje poslank in poslancev koalicija, vladna večina v državnem zboru. Ponovitve razpisov in iskanje kandidatov zunaj njih zato niso nič neobičajnega in trenutni razpis ni nič drugačen. Gre pač za postopek imenovanja, ki zahteva morda še največ tesnega sodelovanja, usklajevanja in popuščanja od predsednice republike, koalicije in opozicije. Bodo omenjeni tega sposobni zdaj in tudi v prihodnje? Koliko bodo štele strokovne reference kandidatov in koliko bo trgovanja z »našimi« in vašimi«?