Intervju / »Očitno smo se vsi med epidemijo morda malce preveč navadili na delo od doma«

Zdravstvena reforma je bila najpomembnejša obljuba vladajoče koalicije. Ta je reformo začela nespodbudno, s tako imenovanimi stresnimi testi zdravstva, prek katerih je prvi minister, Danijel Bešič Loredan, v zdravstvo na grob način investiral na desetine milijonov evrov, posledice pa so bile prav nasprotne od pričakovanih. Bili smo priča pospešenim trendom privatizacije in podaljševanju čakalnih dob. Njegova naslednica Valentina Prevolnik Rupel (1971) se je z ekipo odločila za drugačno pot: za mučno in natančno nastavljanje koleščkov zdravstvenega sistema. V pisarni ima na steni tablo z dolgim seznamom zdravstvenih zakonov, ki jih je že spremenila ali so v zadnjih fazah spremembe. In po letu in pol dela se nekatere izboljšave kažejo tudi v statističnih zdravstvenih podatkih.

Gospa ministrica, pri koliko odstotkih zdravstvene reforme smo sedaj? 

Slovenija je zdravstveno reformo v načrtu za okrevanje in odpornost opredelila kot spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti ter zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar je večinoma že izvedeno. Sicer pa se demografske in epidemiološke razmere v zdravstvenih sistemih zelo hitro spreminjajo, zato moramo ukrepe sprejemati sproti in ves čas. Vse starejši smo, vedno več je kroničnih bolnikov, na trg neprestano prihajajo nova zdravila itd. Prav zato ne moremo reči, da bomo lahko kadarkoli zaključili prilagajanje zdravstvenega sistema.