Čas je / Pokopljimo žrtve povojnih pobojev
Besede o pieteti do žrtev druge svetovne vojne z desnice so ponavadi samo prazne besede. Sicer bi v SDS polagali cvetje tudi na partizanske grobove.
Državna kostnica v Škofji Loki. Fotografijo je na družbenih omrežjih objavil Peter Sušnik, član Dežmanove komisije in bivši predsednik Nove Slovenske zaveze, ki mu je uspelo kostnico z odprtimi vrati fotografirati med selitvijo.
© Peter Sušnik, X
Prejšnji teden je bila v Novi Gorici čezmejna konferenca za trajni mir in pokop žrtev, katere pobudnika sta bila novogoriški podžupan Anton Harej (Nova Slovenija) ter duhovnik Bogdan Vidmar. Te se je poleg italijanskih zgodovinarjev udeležil nabor slovenskih udeležencev, večinoma članov vladne komisije za reševanje prikritih grobišč, ki jo že leta vodi dr. Jože Dežman. V kraških breznih na Trnovski in Banjški planoti še zmeraj ležijo posmrtni ostanki najmanj 900 ljudi, večinoma Italijanov, pa tudi Slovencev in Hrvatov, ubitih med drugo svetovno vojno in v prvih mesecih po njej, ocenjujejo člani vladne komisije. A preden bi začeli prekopavati pokojne, pobudniki dogodka vladi in goriškim občinam predlagajo, naj se dogovorijo o trajnem pokopu žrtev v grobnico, ki bi jo uredili pri Sveti Gori. S tem bi se morda izognili večletnim kolobocijam, kakršnim smo bili priča ob pokopu žrtev iz Hude Jame – in kakršnim smo navsezadnje priča ob debatah o pokopu žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico.