Kultura / Ljubljana med 2. svetovno vojno

Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo

Uredništvo
22. 4. 2025

Plakati s podobama italijanskega kralja in fašističnega diktatorja na oknih kavarne Evropa 6. maja 1941

Plakati s podobama italijanskega kralja in fašističnega diktatorja na oknih kavarne Evropa 6. maja 1941
© Miran Pavlin, hrani: Mestni muzej Ljubljana

V Mestnem muzeju Ljubljana bodo 24. aprila odprli razstavo 1495 dni. Ljubljana med 2. svetovno vojno, s katero obeležujejo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Razstava, ki jo je pripravil dr. Blaž Vurnik, predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo. Izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor.

Ljubljana se je 6. aprila 1941 prebudila v cvetno nedeljo, ki so jo kmalu prekinili zvoki nemških letal. Mesto je 11. aprila zasedla italijanska vojska, ki je takoj začela s poitalijančenjem in represijo. Izložbe in fasade hiš so polepili s fašističnimi simboli, ulična imena pa so postala italijanska. Sprva je Ljubljana delovala mirno, a prebivalci so že načrtovali odpor. 26. aprila je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta, kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto (OF). Sčasoma si je v njej vodilno vlogo pridobila komunistična partija. V mestu je začela delovati tudi varnostno-obveščevalna služba (VOS OF), ki je opravljala obveščevalno dejavnost ter izvajala atentate na politične nasprotnike OF in tiste, ki so jih sumili sodelovanja z okupatorjem.

Italijanske oblasti so na odpor odgovorile s terorjem, zapiranjem in internacijami prebivalcev v koncentracijska taborišča, streljanjem talcev ter postavitvijo žičnega obroča okoli mesta. Slovencem kot narodu so namenile uničenje. Obenem so nastale vaške straže, ki jih je italijanski okupacijski sistem vključil v svoj okvir kot Prostovoljno protikomunistično milico (Milizia volontaria anticommunista – MVAC). Njeni pripadniki so v Ljubljani in okolici izvajali določene policijske naloge ter delno tudi nadzor na prehodih v mesto in iz njega.

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so mesto zasedle enote nemške vojske in Ljubljansko pokrajino z več drugimi združile v operacijsko cono Jadransko primorje. Župan Leon Rupnik pa je organiziral Slovensko domobranstvo, ki je sodelovalo z okupatorji. V začetku leta 1945 so Nemci močno pritiskali na odporniško gibanje. Mesto je trpelo hudo pomanjkanje, vojna pa se je po štirih letih bližala koncu. V začetku maja 1945 so se nemške in domobranske enote začele umikati, 9. maja pa je mesto osvobodila partizanska vojska.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Bi šli na ulice zato, da bi Stevanoviću dopovedali, naj odstopi?

IZJAVA DNEVA

Janšev prijateljski odnos do Izraela

Poudarjanje prijateljstva med Janšo in Netanjahujem meče vprašljivo senco na Slovenijo in njene državljane

Janez Cigler Kralj zbira službene družinske avtomobile

Javno pismo ministru