TV komentar / In če ne bi bilo Tanje Gobec – bi bila sodna oblast sploh slišana?

Sovenske sodnice in sodniki bi lahko napisali skupno zahvalno pismo novinarki Tanji Gobec. Saj ni naredila veliko, a po vseh mesecih in letih, ko se slovenske sodnice in sodniki le mencavo odzivajo na napade in obtožbe o krivosodju, ki jih izrekata Janez Janša in SDS, je bilo dejstvo, da je v oddaji Politično nastopil predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević – in to sam, kar je edino pravilno –, pač prav osvežujoča normalnost. Da, normalnost. Lahko vsaj o eni zadevi, ki poteka v tej državi, govorijo kredibilni ljudje znanja in profesionalnosti? Seveda je to kritika TV Slovenija, ki tako rada daje besede vsem in vsakomur o vsaki temi.

Zakaj je bilo pomembno, da je po razsodbi v Celju v primeru Trenta končno besedo dobil predsednik vrhovnega sodišča? Dejansko je prejšnji teden vse pojasnil že sam v sporočilu za javnost: »Nezadovoljstvo z delom sodišča v posamezni zadevi ne sme voditi v oviranje dela sodišč ter v diskreditacijo in spodkopavanje zaupanja v sodstvo in pravno državo preko širjenja zlonamernih anonimnih pisanj.« Res je – mediji so to njegovo ostro sporočilo objavili. In vendar ima slovenski pravosodni sistem neprimerno več institucij, začenši s pravnimi fakultetami, sodnim svetom, sodniškim društvom, društvom pravnikov in tako dalje, ki bi se že zdavnaj morali vsi oglasiti in se postaviti v bran profesiji, pa tudi vsakokratnemu sodniku in sodnici, ki ga doletijo napadi in diskreditacije. Ampak ne, vsi raje malce mencajo, zanje so stvari preveč politične, pocestne, banalne, ne želijo se spuščati na dnevnopolitično ali ulično raven in kar je še podobnih vzvišenih zagovorov. A zaradi njihove vztrajne tišine ljudje vse manj razumejo, kaj se dejansko dogaja na sodiščih, vse manj zaupajo v sodišča in jih jemljejo kot le še en problematičen sistem v tej državi. Pa bi si Janša in drugi res upali tako z mačeto lomastiti po slovenskem pravosodju, če bi se to bolj trdo odzivalo? S svojo neodzivnostjo ne kažejo svoje samostojnosti, ampak si ljudje to razlagamo kot strah in preračunljivost, odvisnost in političnost.

Vrnimo se torej k Đorđevićevemu nastopu pri Tanji Gobec v nedeljo zvečer. Bil je namreč zelo koristen, ker je storil prav to: postavil stvari na svoje mesto. Najprej je svoje – končno – opravila že novinarka Gobec: ki je povedala, da je proces Trenta trajal 19 let zaradi zahtev po menjavi sodišč, izločanja sodnikov, prič, ki so pozabljale, kaj so izpričale, itd. A Đorđević je povedal bistvo: »Slovenija je pravna država. Sodstvo je garant pravne države. V Sloveniji vlada pravo, ne zakon ulice. V Sloveniji se sodi v sodnih dvoranah, ne v javnosti. Zato so ne samo neprimerne, ampak nesprejemljive stvari, kot so ustvarjanje psihoze proti sodstvu, plasiranje teorij zarot, ustvarjanje anonimnih konstruktov, etiketiranje sodstva kot krivosodja, diskreditacije sodnikov. Temu je treba odločno reči ne. In sodnikom je treba zagotoviti normalne razmere za delo.« A kot smo zapisali: Đorđević ni edini, ki bi se moral oglasiti.