The Electric State

zelo proti

Najdražja Netflixova vsebina.

Roboti dobijo vojno! Joj, pa ja ne že spet. Brez panike: vojno potem po zaslugi »nevrokasterja«, ki ga je zdizajniral muskovski tehnološki gigant Skate (Stanley Tucci), na hitro izgubijo, tako da spet vladajo ljudje, roboti pa so izrinjeni v Cono izključenosti, kamor se – v družbi zabavnikov, ki jih vodi ležerni tihotapec John Keats (Chris Pratt), še ena imitacija Hana Sola – odpravi Michelle (Millie Bobby Brown), ki – v teh nebesih – išče svojega ingenioznega brata. Nič od tega vas ne bo naelektrilo. Vse je tako generično, tako predvidljivo, tako zlajnano, tako infantilno, da zaradi tega ne bi nihče odšel od doma – v kino. Ta Netflixova superprodukcija svojo publiko tako podcenjuje, da jo je mogoče gledati le doma – na kavču. Pod pogojem, da medtem multitaskaš in vso šlamastiko pripišeš dejstvu, da si jo gledal le napol. Hej, film, v katerem slišimo štikle Wonderwall (Oasis), Breaking the Law (Judas Priest), I Will Survive (Gloria Gaynor), Yoshimi Battles the Pink Robots (The Flaming Lips), I Fought the Law (The Clash), Don’t Stop Believing (Journey) in Mary Jane’s Last Dance (Tom Petty), ne more biti slab! Pa je. Teh štiklov si sploh ne zasluži. Lahko pa si jih privošči.

Prav res: za film zagoniš 320 milijonov dolarjev, potem ga pa nasloviš The Electric State! To je samomorilsko. To je, kot bi rekel: ne glejte ga! A v nekem smislu to povsem drži: The Electric State ni film, temveč vsebina – ni narejen za gledanje, temveč za klikanje. Ni videti kot človeško delo, marveč kot delo algoritma. Ali pa – kot produkt, ki nastane, ko glave staknejo influencerji. Kot produkt, ki ga gledaš le napol. Če bi bil The Electric State film, potem bi bil eden izmed najdražjih filmov v zgodovini filma. Ker pa je vsebina, je vseeno – ne obstaja »zgodovina vsebin«. Naloga vsebine, naslovljene The Electric State (in posnete po ilustrirani distopiji Simona Stålenhaga), je, da poganja Netflixovo mašino, ki umira od metanostalgije – od nostalgije po svojih vsebinah, kot so Atlas, See You Yesterday, Big Bug, Uglies, Rim of the World, MIB International, Eden, Love and Monsters in Bumblebee. Ja, to metanostalgijo intonira fraza »More Like This«. (Netflix)