Javnost razburjena, pravna stroka o tresoči se roki

V javnosti je v zadnjem času povzročilo razburjenje več odločitev sodišč, povezanih s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost. Taka je recimo sodba višjega sodišča v Kopru, ki je iz enoletne zaporne kazni v pogojno spremenilo kazen za moška, ki sta leta 2017 pod vplivom alkohola v kampu v Luciji spolno napadla dekle. Milejšo kazen je sodišče med drugim potrdilo z razlago, da zakonski pogoj »več oseb zaporedoma« pomeni najmanj tri storilce in ne najmanj dva, to pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Konec marca je prav tako razburila odločitev celjskega višjega sodišča; to je očetu, ki je dolga leta, od leta 2005 do 2013, posiljeval mladoletno hčer, ji predvajal pornografijo in jo golo fotografiral, znižalo prvotno dosojeno zaporno kazen na osem let zapora.

Ali je kaznovalna politika pri dejanjih zoper spolno nedotakljivost ustrezna, je bilo eno od vprašanj, ki so se jim posvetili udeleženci nedavnega pogovora v organizaciji Pravne mreže za varstvo demokracije v ljubljanskem Pritličju. Pri pogovoru so sodelovali vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, profesor Matjaž Ambrož s katedre za kazensko pravo na ljubljanski Pravni fakulteti in odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, strokovnjak za kazensko pravo.

Tožilka Kline je opozorila na zahtevno dokazovanje teh kaznivih dejanj, saj ženske dokaze najpogosteje neposredno po dejanju, katerega storilci so jim večinoma znani, zradirajo: »Najprej se stušira vsaj stokrat, približno tridesetkrat opere obleke in potem – ko je pripravljena in zmožna govoriti, lahko čez mesec ali leto – kaznivo dejanje prijavi.« Glede izrečenih kazni je bila jasna: »Po mojem mnenju so nekoliko prenizke, gibajo se v spodnji tretjini [zakonsko določenega, op. a.] razpona.«

To potrjujejo tudi analize. V letih 2014–2020 je šlo pri večjem delu kazni, izrečenih za dejanja zoper spolno nedotakljivost – razen za posilstva –, za pogojne obsodbe, izrečene zaporne kazni pa so bile v spodnji tretjini kaznovalnega okvira. Za posilstvo, recimo, je bilo od skupno 76 izrečenih kazni 48 zapornih, od tega je bil v največ primerih, 19, izrečen zapor enega do dveh let in v 17 primerih od šest mesecev do enega leta. Pri tem naj pripomnimo, da imamo zapore pri nas polne ljudi, ki so jim izrečene večletne zaporne kazni zaradi tihotapljenja beguncev.

Profesor Ambrož je opozoril, da je pri nas kaznovalni razpon pri posilstvih in sorodnih dejanjih izjemno širok zaradi predstave, da lahko nato sodišča kazni prilagodijo specifikam posameznih primerov, da pa praksa res kaže koncentracijo kazni v spodnji tretjini predvidenega razpona. Pri tem se je obregnil ob (pre) veliko medijsko pozornost, posvečeno sodbi za dejanje v kampu v Luciji, in dodal, da se je v javnosti ustvarila zmotna predstava, da je vrhovno sodišče onemogočilo strožje kaznovanje. A to ne drži, saj bi lahko nižja sodišča tudi brez upoštevanja dveh storilcev kot več storilcev v tem primeru izrekla do desetletno zaporno kazen, je dodal, kar je posebej potrdil odvetnik Kovačič Mlinar. Tožilka Kline je pri tem kot precejšnjo težavo poudarila olajševalno okoliščino, zaradi katere je sodišče znižalo kazen tudi storilcema v tem primeru, namreč alkohol: »Kaznivo dejanje je bilo storjeno ob bistveno zmanjšani prištevnosti«, ki pa je bila »dosežena z alkoholom, kar se meni osebno zdi malo sporno. Najprej se ga napiješ, potem pa upaš na najboljše, če boš karkoli naredil?«

Predloge, da bi pri dejanjih zoper spolno nedotakljivost morali prevetriti celoten kaznovalni okvir, smo med pogovorom slišali le iz občinstva, predstavnik pravne teorije pa se je zavzel za tresočo se roko pri posegih v zakon. A da ima sistem številne hude luknje, kaže že to, da šele leta 2025 popravljamo del kazenskega zakonika, tako da bo tožilstvo lahko zdaj samodejno začelo procesirati storilca posilstva in spolnega nasilja, ki se je zgodilo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti – ne da bi morala pregon sprožiti pogosto prestrašena žrtev.