Decentralizacija

Restavracija Klas
Leskoškova cesta 9c
Tel.: 051 427 093
Klas skuša biti classy vsak dan, razen ob nedeljah, od 8. do 22. ure.

Ambient:
udobno, prijetno, elegantno, umirjeno; pohvaliti velja gramofon in kompaktno, a dovolj pestro zbirko longplejk; nam so vrteli Police in Doorse

Napitki:
na vinski karti najdete večino vinarjev, ki jih pričakujete od nobel lokala, z ekstenzijami na vse konce sveta in nihajočimi pribitki; cene za kozarec se začno pri 4,5 evra

Vegetacija:
pri hladnih in toplih predjedeh so še zmogli sestaviti brezmesne krožnike, pri glavnih pa že ne več

Dostopnost:
parkirnih mest je vsaj zvečer okoli stavbe dovolj, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
rižota s šparglji in kapesanto brancinov
ceviche

Ne tako fino:
vsaj kakšno sladico bi lahko skreirali sami

Brancinov ceviche je stal 20, goveji karpačo in rižota s kapesanto 20, jagnječje kronice in brancinov file 33,9, tiramisu in čokoladni sufle pa 8,5 evra.

»Kar brez skrbi, fajn arhitektura je, če že drugega ne!« je inšpektorje, ki so ob napotitvi v smeri betecejevskih zapravljalnih planjav začeli vihati nos, potolažil načelnik Konzumovega planerskega odseka. Ciljana mikrolokacija je bila namreč arhitekturno precej atraktivna poslovna stavba Montana, v katere pritličju že dobrega pol leta obratuje Klas, ki je dopoldne zajtrkovalna kavarna, sredi dneva kosilniški bistro, zvečer pa alakartna restavracija.

Kako se Klas obnaša čez dan, boš moral preveriti sam, zvečer pa se zdi kot odlično pribežališče pred turističnimi okupacijskimi silami, ki jim je centraška gastronomska scena praktično že čisto podlegla, in pred nervoznim obiskovalstvom malega mesta velikih obupov. V Klasu nas je pozdravil prijazen, razgledan in v kelnarske manire dodobra posvečen mladenič, ki se je v nadaljevanju večera izkazal tudi z dobrim nosom za odpiranje hrani primernih napitkov, še posebej nor je bil Renčelov modri pinot 2020 v kombinaciji z ozeliščenim, sočnim, v nulo pečenim kronskim nizom petih jagnječjih zarebrnic z osvežilnim toplim taboulehom in rezino fete.

A vrnimo se na začetek: brancina so narezali na všečno kompaktne, ne čisto tanke rezine, ki so jih marinirali v paradižnikovi vodi in jih dodatno okarakterizirali s tankimi rezinami koromača in laski svežega čilija. Tudi goveji karpačo je bil rahlo avtorsko zatvistan: zunanji rob rezin je bil po ramseyjevsko na hitro opečen, krožnik pa opremljen še s kockami fileja iste živali, okisano čebulo, majonezo s kaprami ter fino nastrganim parmezanom in črnim tartufom. Znanje in dobro trenirana chefova rok’ca sta poskrbela tudi za krasen, kremast, okusen (rakov fond) in dišeč (limona & limeta) risotto (pun intended!), nadgrajen z na hitro opraženimi šparglji in v nulo pečeno, mesnato kapesanto.

Morje je pljusknilo še na krožnik s pečenim brancinovim filejem, ki ga je nad povprečje dvignila lahkotna omaka iz bazilike in pomaranče, potem pa smo že vstopili v cono sladic, kjer so se pobje očitno odločili, da imenu restavracije pripnejo še končnico -ični, saj sodeč po za odtenek premalo sočnem tiramisuju in za enak odtenek premalo puhastem čokoladnem sufleju strežejo korektno izvedene vsem ljube klasike.

Klas je s ponudbo in cenami naslednja v nizu iz središča umaknjenih restavracij višjega ranga (Cubo, Magnet, Harfa), ki jo velja zavoljo odlične postrežbe, vinilk na gramofonu in prijetnega ambienta priporočiti tudi za individualne, ne le biznisarske gastro ibunge. Chic!