Kriptodobički bodo pri nas obdavčeni

Nič več kriptomeka

Da je Slovenija raj za špekulacije s kriptovalutami, je očitno že na prvi pogled. Eden od Slovencev, ki se redno prebijajo na prva mesta lestvic najbogatejših, je Kranjčan Damian Merlak, ustanovitelj borze Bitstamp. V njegovem rojstnem mestu, Kranju, imajo celo spomenik bitcoinu, kot edini takšen spomenik na svetu je postavljen v osrednjem mestnem krožišču. Kdor v Kranj ne zaide, lahko po številnih lokalih ali na bencinskih črpalkah naleti na kriptomate, to je bankomate za nakup kriptovalut, ali pa pri več kot dva tisoč trgovcih, recimo v ljubljanskem BTC, s kriptovalutami plačuje, kot bi z brezstičnimi karticami.

Natančnih, uradnih podatkov o skupni vrednosti kriptopremoženja Slovencev ni, je pa ministrstvo za finance prejšnji mesec navedlo, da imajo Slovenci skupno v lasti približno 2,3 milijarde evrov v kriptosredstvih.

Do te ocene so na ministrstvu prišli posredno, s primerjavo deleža slovenskega BDP v svetu (0,07 odstotka) in domnevo enakega deleža pri globalnem trgovanju s kriptovalutami, kar pa pomeni, da je verjetno tega premoženja še bistveno več. Po številnih raziskavah je v Sloveniji nadpovprečno veliko uporabnikov kriptovalut. Po lanski anketi Evropske centralne banke (ECB) o plačilnih navadah potrošnikov naj bi recimo v Sloveniji s kriptopremoženjem razpolagalo 15 odstotkov prebivalcev, kar je največji delež na evrskem območju. Ena od nevladnih organizacij je Ljubljano letos označila za do kriptovalut najprijaznejše mesto na svetu.

A špekulacije s kriptovalutami so v Sloveniji tako priljubljene predvsem zato, ker so neregulirane in ker špekulanti za dobičke, ustvarjene s kriptovalutami, pri nas ne plačujejo davkov. Finančna uprava za obdavčitev kriptosredstev že dlje uporablja splošna pravila, ki določajo plačilo davka na dobičke od kapitala, a kaj, ko uporabniki kriptovalut menijo, da te niso kapital, temveč denar, poleg tega z njimi trgujejo bolj ali manj anonimizirano. Se pa to utegne z začetkom novega leta spremeniti. Zaradi uvedbe novih evropskih pravil bodo morali izdajatelji kriptovalut in ponudniki storitev z njimi od prvega januarja lokalnim finančnim upravam redno poročati o transakcijah, za povrhu pa na slovenskem finančnem ministrstvu napovedujejo tudi jasnejšo davčno ureditev.

Ta teden se je tako končala javna obravnava zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev, v skladu s katerim naj bi bili po novem dobički iz trgovanja s kriptovalutami obdavčeni s 25 odstotki, hkrati bodo morali vsi lastniki kriptopremoženja tega finančni upravi tudi razkriti. Seveda se marsikdo s tem ne strinja. Referendumi o davčnih vprašanjih sicer niso dovoljeni, so pa v Bitcoin društvu Slovenije pred mesecem pripravili peticijo proti novi ureditvi, češ da kriptovalute niso naložba ali kapital, temveč denar. V društvu odgovorne pozivajo k umiku predloga, saj naj bi finančna uprava kriptovalute, kot je bitcoin, zmotno označevala za kapital, ne za obliko »elektronskega, decentraliziranega denarnega sredstva, ki kot tako ne more biti žrtev davka na kapitalski dobiček, saj ne gre za kapitalsko naložbo, temveč za monetarno,« menijo. Poleg tega naj bi država s tem zavirala tehnološki napredek na tem področju.

No ja, spomnimo se: kralj bitcoina, Merlak, svojih dobičkov iz kriptotrgovanja ni reinvestiral v še drznejše tehnološke izdelke, ampak je kupil lokalne hotele. Peticijo za zavarovanje kriptodobičkov je v enem mesecu podpisalo 2000 ljudi.