Na odločitev o pokopu žrtev povojnih pobojev bo treba še nekoliko počakati 

Prizadevanja za dogovor

Poleg čevapčičev in piva in delavskih parol letos ob 1. maju na Rožniku ni manjkalo niti pogrevanja polpretekle zgodovine. Ljubljanski župan Zoran Janković je v slavnostnem nagovoru spet poudaril, da »dokler bo to vodstvo mestne občine, v Ljubljani ne bomo dopustili sprememb naše svetle zgodovine. Ne bomo dopustili spomenikov fašistom, nacistom in domačim izdajalcem.« S tem je meril na pobude, da bi v Ljubljani pokopali posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev izpod Macesnove gorice, ki so bili nedavno prepeljani iz garaže kočevske komunale na novo, začasno lokacijo v državno kostnico v Škofji Loki, kjer naj bi počakali na odločitev o končnem pokopu.

Tako zagreti kot Janković niso niti pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Kot je na posvetu Društva poslancev 90 v ponedeljek povedal predsednik Marijan Križman, so v zvezi povojne poboje že večkrat obsodili in izrecno obžalovali. »Prav tako smo v zvezi jasno izrazili stališče, da imajo vsi umrli pravico do groba. Obenem pa ves čas odločno nasprotovali izkoriščanju teh vprašanj za oživljanje in spodbujanje ideoloških političnih nasprotij. (...) Pieteta do mrtvih zahteva, da na njihovih grobovih ne bijemo političnih in ideoloških bitk. Narekuje spoštljiv odnos do vseh mrtvih, vseh žrtev velikega in tragičnega časa naših polpreteklih dni.«

Za dostojen pokop žrtev si je zadnje leto prizadevala predvsem predsednica države Nataša Pirc Musar. S političnimi strankami je celo prišla do spoznanja, da družbena volja za pokop menda obstaja – a se je zapletlo pri podrobnostih. V opoziciji (in domobranski organizaciji Nova Slovenska zaveza ter vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč) so vztrajali pri pokopu v Ljubljani in nasprotovali začasnemu premiku posmrtnih ostankov žrtev v Škofjo Loko. Kljub temu jih je obrambno ministrstvo konec marca prepeljalo v državno kostnico na pokopališču Lipica. Vendar se bo predsednica, ki se je nadejala, da bo končno rešitev za pokop našla do 80. obletnice konca druge svetovne vojne, najverjetneje primorana sprijazniti s tem, da bo nanjo treba še nekoliko počakati.

Na ljubljanski občini vztrajajo, da ne bodo dovolili pokopa na Žalah – pri čemer tam že stoji spomenik padlim domobrancem –, in predlagajo, naj se jih pokoplje v spominskem parku Teharje, ki je bil določen za centralno kostnico. Ta možnost je bila že pred časom opuščena, ker naj bi zaradi odpadkov iz Cinkarne Celje šlo za degradirano zemljišče.

Kot je povedala predsednica v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo Dela, naj bi se bila »dokopala do podatka, da to mesto, kjer naj bi stala spomenik in kostnica, ni degradirano zemljišče«, kar je tudi sporočila obrambnemu ministru. »Naj pogleda, ker če je že enkrat odločitev za to lokacijo bila sprejeta, jo izvedimo … To je sicer tema, ki je pred volitvami ne bom več odpirala. Obljubila sem, da kar smo naredili do aprila letos, smo, nato bom to temo ponovno odprla z novo vlado v novem sklicu parlamenta.«