»Upajmo, da je to prvi od zadnjih korakov, potrebnih za končanje tega brutalnega konflikta«

Hamas je napovedal izpustitev talca z izraelskim in ameriškim državljanstvom. Trump je napoved pozdravil, Netanjahu pa napovedal nadaljevanje napadov.

Delavska stranka Kurdistana (PKK) je danes naznanila, da se bo razpustila in po več kot 40 letih končala oboroženi upor proti Turčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na kurdsko tiskovno agencijo ANF. Ob tem napovedujejo nadaljnje prizadevanje za reševanje kurdskih vprašanj po politični poti.

Kurdska stranka je danes sporočila, da se je 12. kongres PKK prejšnji teden odločil, da razpusti organizacijsko strukturo PKK in konča oboroženi boj.

"Boj PKK je odpravil politiko zanikanja in uničevanja, ki je bila vsiljena našemu ljudstvu, in tako kurdsko vprašanje pripeljal do točke, ko ga je mogoče rešiti z demokratično politiko. PKK je izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo. Vse dejavnosti, ki so se izvajale pod imenom PKK, so se končale," so zapisali v izjavi.

"Zaradi sedanjega dogajanja na Bližnjem vzhodu je tudi prestrukturiranje kurdsko-turških odnosov neizogibno," je še dodala kurdska stranka.

Do napovedi prihaja nekaj več kot dva meseca po tem, ko je k razpustitvi PKK konec februarja pozval njen vodja in ustanovitelj Abdulah Öcalan.

"Boj PKK je odpravil politiko zanikanja in uničevanja, ki je bila vsiljena našemu ljudstvu, in tako kurdsko vprašanje pripeljal do točke, ko ga je mogoče rešiti z demokratično politiko. PKK je izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo. Vse dejavnosti, ki so se izvajale pod imenom PKK, so se končale."

Delavska stranka Kurdistana (PKK)

Za poziv k razpustitvi Delavske stranke Kurdistana, ki več kot štiri desetletja vodi upor Kurdov in v Turčiji velja za teroristično organizacijo, se je Öcalan takrat odločil po več tednih pogajanj s turškimi oblastmi o mirovni pobudi.

Ankara je ustanovitelju PKK konec minulega leta na pobudo turških nacionalistov nepričakovano ponudila mirovno gesto, če se bo javno odpovedal nasilju in terorizmu ter pozval k razpustitvi PKK, kar je kasneje podprl tudi predsednik države Recep Tayyip Erdogan.

Öcalan je februarja ob pozivu k razpustitvi sporočil, da je PKK presegla svoje prvotno poslanstvo. Oboroženi boj je bil po njegovih besedah potreben zaradi turške državne politike, ki je zanikala kurdsko identiteto ter omejevala pravice in svoboščine Kurdov. Danes pa da temu ni več tako, potem ko je turška vlada v zadnjih letih sprejela več demokratičnih reform in spodbudila regionalni razvoj na območjih z večinsko kurdskim prebivalstvom.

Politični signali turških oblasti po navedbah Politica v zadnjih mesecih nakazujejo, da bi lahko Öcalana v primeru razpustitve PKK pogojno izpustili iz zapora.

Danes 77-letni Öcalan je bil leta 1978 med ustanovitelji Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo Ankara in njeni zahodni zavezniki obravnavajo kot teroristično organizacijo, od leta 1984 pa je vodil upor Kurdov proti turški državi. Spopadi so odtlej zahtevali več deset tisoč življenj.

Öcalan je po ustanovitvi PKK sicer večino časa preživel v Siriji, ki je Kurdom nudila zatočišče, dokler ga niso turški obveščevalci leta 1999 zajeli v Keniji. Od takrat prestaja dosmrtno zaporno kazen na otoku Imrali v Marmarskem morju jugozahodno od Istanbula.

PKK se je od 80. let borila za samostojno kurdsko državo ali najmanj avtonomno kurdsko provinco znotraj Turčije, v zadnjem času pa se je skupina po lastnih navedbah odmaknila od tega cilja. Na Öcalanov poziv k razpustitvi PKK so se marca pozitivno odzvali kurdski voditelji v Siriji in Iraku, pozdravili so ga tudi visoki predstavniki ZN in Nemčije, kjer živi številčna kurdska skupnost, ki šteje vsaj milijon ljudi.

Predsednik avtonomne regije iraški Kurdistan Neširvan Barzani je danes znova pozdravil napoved PKK in jo označil za znak politične zrelosti, ki bi lahko prinesla trajen mir in regionalno stabilnost, ter potrdil pripravljenost avtonomne regije, da podpre to zgodovinsko priložnost.

Turško predsedstvo je medtem v prvem odzivu zanikalo možnost, da bi razpustitvi in razorožitvi PKK sledila vzpostavitev avtonomne kurdske regije na jugovzhodu Turčije, kjer živi veliko število Kurdov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Jugovzhod Turčije je sicer del ohlapno opredeljenega območja, znanega kot Kurdistan, kjer etnična skupina Kurdov predstavlja večinski del prebivalstva in kjer so zgodovinski temelji kurdskih jezikov, kulture in identitete. To območje se poleg Turčije razteza še v severni del Sirije in Iraka ter severozahodni Iran. Po ocenah, ki jih navaja ameriški CNN, na tem območju skupno prebiva med 25 in 30 milijonov Kurdov.