Do zore

zadržan +

Umri ponovno!

Prijatelji in prijateljice (Ella Rubin, Ji-young Yoo, Michael Cimino, Odessa A’zion in Belmont Cameli), ki prispejo v odročno, zapuščeno, pozabljeno, mračno hišo, morbidno turistično znamenitost, iz katere bi morali takoj zbežati (tu ljudje izginjajo, slišijo), umirajo na strašne, grozljive, grizlijevske načine, toda potem ponovno vstanejo, se vrnejo v času nazaj in dobijo priložnost, da igro – ja, morasto igro z maskiranimi nočnimi pošastmi – odigrajo bolje, po možnosti perfektno, saj jih v nasprotnem primeru znova in znova in znova čakata še pikantnejša smrt (splatter je tu, v tej totalno revizionistični priredbi priljubljene videoigrice, res splatter) in ponovno vstajenje, kar seveda pomeni, da jih trpinči metafizični remiks Neskončnega dneva, Koče v gozdu in Srečnega smrtnega dneva, tako da potem na tem karnevalskem Robu jutrišnjega dne, kjer so travme klišejske, kjer se klišeji ponavljajo v ritmu časovne zanke, kjer je ponavljanje mati preživetja grozljivke in kjer je število poskusov preživetja omejeno (dobra metafora neoliberalnega pekla), manjka le še nekdo, ki bi vzkliknil: »Poišči me, ko se zbudiš!« (kino)