Strah pred desnim populizmom?

Vlada je 24. aprila z dnevnega reda seje brez pojasnila umaknila obravnavo predloga podnebnega zakona, ključnega zakona za razogljičenje in povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam. V koalicijskih strankah Svoboda in SD trdijo, da je potrebno »dodatno usklajevanje«. A kaj naj bi bilo v predlogu po dveh letih stalnih usklajevanj in kleščenj drznejših rešitev sploh odprto vprašanje? Bo koalicija leto dni pred koncem mandata dvignila roke (tudi) od zakona, ki je nujen za prihodnost države in za črpanje denarja EU za podnebno-socialne ukrepe za najranljivejše? Ali preprosto noče nove fronte z desnico, ki podnebnih sprememb ne sprejema – a ki bo, če bo prišla na oblast, podnebni zakon morala sprejeti, tako kot vse države EU?

Podnebni zakon ni kaprica Golobove vlade ali Slovenije. Gre za sistemski zakon, s katerim bo v slovenski pravni red zgolj prenesen sveženj podnebnih direktiv EU in bo omogočeno izvajanje več uredb EU – vse s ciljem zmanjšati emisije toplogrednih plinov, razogljičiti ter nujno povečati odpornost naravnih in človekovih sistemov proti podnebnim spremembam. Kot opozarjajo v PIC - pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, je po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) v Sloveniji finančna škoda zaradi podnebnih sprememb najvišja v EU: kar 8700 evrov na prebivalca v obdobju 1980–2023.

V predlogu ni bilo več poskusov, da bi s podnebnim zakonom pod sedanjo koalicijo Svoboda-SD-Levica, ki naj bi bila podnebno zavestna, uzakonili nekatere drznejše rešitve, na primer, da bi Slovenija odpravila proračunske in davčne spodbude za rabo fosilnih goriv, kot je vračilo trošarin avtoprevoznikom, žičničarjem in gradbenikom. Predlog člena je bil iz predloga zakona črtan že lani, predvsem zaradi grožnje avtoprevoznikov, da bodo v tem primeru začeli gorivo kupovati v tujini. Proti je bilo tudi finančno ministrstvo, češ da bi odprava spodbud zmanjšala prodajo fosilnih goriv in s tem prilive v proračun. Trošarine od energentov in električne energije so namreč pomemben davčni vir (v prvih treh mesecih letos so znašale 242 milijonov evrov).

Predlog zakona je že zelo okleščen, gre torej skoraj le še za prenos direktiv EU v slovenski pravni red. Pri dveh direktivah že zamujamo. Že skoraj leto dni zamujamo s prenosom direktive, ki širi sistem trgovanja z emisijskimi kuponi na dodatne sektorje: zdaj so v trgovalni sistem vključeni sektorji industrije, energetike, pomorstva in letalstva, z letom 2027 pa bodo v dopolnjeni sistem vključeni še stavbni sektor, torej izpusti stavb zaradi segrevanja in hlajenja, ter cestni promet. Denar iz teh dodatnih kuponov se bo namreč z letom 2027 začel stekati v namenski socialni sklad, iz katerega bodo članice EU financirale ukrepe za blaženje energetske in prevozne revščine v najrevnejših gospodinjstvih v EU. Sloveniji bo v sedemletnem obdobju 2027– 2032 pripadlo 350 milijonov evrov sredstev EU, skupaj z lastnim sofinanciranjem (25 odstotkov) pa kar 480 milijonov evrov. Države EU lahko začnejo črpati sredstva že z letom 2026, a Slovenija je to možnost že izgubila zaradi nesprejema podnebnega zakona. Direktivo so že lani v celoti prenesle v svoj pravni red sosednji Avstrija in Italija ter Danska, Ciper, Grčija, Irska, Litva, Malta, Nizozemska in Švedska.

Bo koalicija leto pred koncem mandata dvignila roke (tudi) od zakona, ki je nujen za prihodnost države in za črpanje EU denarja za podnebnosocialne ukrepe za najranljivejše?

Ministrstvo za okolje pod ministrom Bojanom Kumrom je okleščeni predlog zakona poslalo v usklajevanje že julija lani. Po naših informacijah so se v zadnjih mesecih usklajevali pretežno le z resorjem finančnega ministra Boštjančiča, in to glede treh ureditev. Prvič, glede zelenega proračunskega načrtovanja in uzakonitve zaveze, da mora biti »zelenih« vsaj 37 odstotkov projektov, ki so financirani iz proračuna. Finančno ministrstvo je predlogu sprva v celoti nasprotovalo, na koncu pa sprejelo, da se okoljsko-podnebni vplivi projektov vendar ocenjujejo, vsakršen zavezujoč odstotek projektov pa je iz zakona izginil.

Druga točka nestrinjanj je bila namenskost porabe okoljske dajatve v letih 2025 in 2026, kjer pa Boštjančičevo ministrstvo ni popustilo. Doseglo je, da bo priliv iz te dajatve »za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 pri zgorevanju goriva« ostal prihodek integralnega proračuna, namesto da bi šel v podnebni sklad in bil porabljen strogo namensko, to je za obnovljive vire energije, naložbe v železnice, kolesarsko infrastrukturo in podobne projekte. Gre za veliko denarja, saj je bilo lani z okoljskimi dajatvami zbranih 160 milijonov evrov, letos pa jih bo že okoli 250 milijonov evrov, potem ko je vlada 9. septembra lani okoljsko dajatev po letih stagnacije precej zvišala, s 17,30 na 30,85 evra na tono emisij CO2. Tudi po tem dvigu sicer ostaja primerjalno med najnižjimi v EU. Tretja sporna točka v predlogu podnebnega zakona je bila letalska dajatev, s katero naj bi bolj kot ne simbolično kaznovali bogate posameznike, ki se prevažajo z manjšimi, predvsem reaktivnimi letali. Dajatev je predlagal podnebni svet, to je znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko, pri zadržkih pa je ob resorjih ministrov Alenke Bratušek (infrastruktura) in Matjaža Hana (gospodarstvo) spet najdlje vztrajalo Boštjančičevo ministrstvo, saj naj bi nasprotovalo vsem posegom v to panogo, skupaj z ministrskima kolegoma pa naj bi Boštjančič med argumenti proti dajatvi navajal celo, da se bosta zmanjšali povezljivost in konkurenčnost Slovenije. Dosežen je bil kompromis: dajatev bo sicer znašala 250 evrov na vsak vzlet in pristanek, kar za potnike, ki za let porabijo 6000 evrov in več, res ni veliko. A sta v predlogu zakona na koncu pristali dve merili za dajatev, in sicer da ima letalo največ 19 sedežev in vzletno maso vsaj 5700 kilogramov. Zaradi te zahtevane teže, ki po klasifikaciji zakona o letalstvu že pomeni velika letala, se utegne večina mini jetov plačilu dajatev izogniti, opozarja eden od sogovornikov. Vsako leto na Brniku zasebni jeti opravijo okrog 4000 pristankov in vzletov z zgolj 5000 potniki.

Čeprav je bil predlog podnebnega zakona okleščen, pa je bil usklajen in v torek, 22. aprila, je bil odobren tudi v vladnem odboru za gospodarstvo, ki ga vodi sam okoljski minister Kumer. A dva dni kasneje, v četrtek, je bil predlog umaknjen z dnevnega reda seje vlade s skopim pojasnilom, da je predlog »še v fazi usklajevanja«. Tak umik točke lahko izpelje predsednik vlade. Iz resorja gospodarskega ministra Hana (SD) so odgovorili, da je bil umik »skupna odločitev vseh treh koalicijskih partneric na rednem koalicijskem sestanku pred sejo vlade«. V Levici ob tem vztrajajo, da zakon podpirajo.

Gre torej za politične kalkulacije? V Svobodi in v SD v zadnjih tednih tehtajo politične posledice sprejetja tega zakona, ki se je zdaj odmaknilo v politično občutljivo zadnje predvolilno leto vlade. Iz urada vlade za komuniciranje pred dnevi niso komentirali naših neuradnih informacij, da naj obravnave predloga sploh ne bi nadaljevali.

Po naših informacijah je ključen izvor zadržkov poslanska skupina Svobode. Njena vodja, ekonomistka Nataša Avšič Bogovič, nam na vprašanja ni odgovorila. V Svobodi naj bi poleg letalske dajatve problematizirali domnevni skok cen goriv, ki naj bi bil posledica omenjene vključitve cestnega prometa v sistem trgovanja z emisijami ETS BRT z letom 2027 in s katerim v zadnjem času že strašijo zlasti pripadniki politične desnice. Uradne projekcije evropske komisije, ki upoštevajo emisije in nacionalne podnebne načrte, sicer ne kažejo ekscesnih rasti cen goriv. Hkrati ima komisija vzvode, da v sistem poseže, države so tudi v nedavni energetski krizi cene goriv učinkovito blažile.

Uradne projekcije evropske komisije tako kažejo, da bi cena emisijskih kuponov do leta 2030 lahko zrasla na 60 evrov na tono CO2, pri čemer vsakih dodatnih 10 evrov pomeni podražitev litra goriva za okrog 2,5 centa. »Če imamo torej danes okoljsko dajatev v Sloveniji pri 30,85 evrih na tono CO2 in bi bila cena 60 evrov, to pomeni okrog 7,5 centa dodatno na liter leta 2030,« nam je razložil uradnik, ki želi ostati neimenovan. Opozarja, da že zdaj kmetijstvo, torej poraba goriva v traktorjih, pri nas ne bo zajeta v sistem in dodatno obremenjena.

V torek je vlado k takojšni obravnavi podnebnega zakona in njegovemu sprejemu v državnem zboru pozval podnebni svet: »Zamuda pri prenosu direktiv EU je lahko povezana z globami, od prenosa je odvisno tudi črpanje sredstev EU, kar je zlasti pomembno za gospodinjstva, ki so močno izpostavljena visokim cenam fosilnih goriv.« V okoljskih organizacijah vlado in koalicijo opozarjajo, da je zakon obljubila že v letu dni po nastopu, kot prednostno nalogo pa si ga je zapisala tudi v koalicijski pogodbi. »Izpolnjevanje zavez je najboljša kampanja, ki jo vlada lahko ima. Vlada je s tem programom kandidirala, zato so ji ljudje dali glas, ne pa zato, da zakona ne bo,« je nedavno na RTV opozorila Gaja Brecelj iz Umanotere. Pravnik Aljoša Petek iz PIC pa je opozoril: »Vse analize kažejo, in zdaj jih je res že veliko, da tudi če se v tem trenutku ukrepi zdijo dragi in so nepopularni – če gledamo politično, se nam ta vlaganja na dolgi rok večkrat poplačajo. Finančno se nam splača zdaj vložiti več sredstev v prilagoditve, da v prihodnosti ne bomo plačevali desetkratnika ali stokratnika tega stroška.« Da, v poplavah avgusta 2023 je bilo poškodovanih 8918 stanovanj in stanovanjskih stavb, skupna ocena neposredne škode pa znaša skoraj tri milijarde evrov.

Z zamudo pri sprejemu podnebnega zakona se dela velika neposredna škoda, saj smo že izgubili možnost, da bi že v letu 2026 preliminarno začeli črpati namenski denar iz socialnega sklada EU, ki bo namenjen ukrepom za zmanjševaje energetske in prevozne revščine v gospodinjstvih in malih podjetjih. V tem skladu, kamor se bo zlival del prihodkov iz emisijskih kuponov, bo do leta 2032 za Slovenijo na voljo skupaj okrog 480 milijonov evrov. Načrt porabe na okoljskem ministrstvu sicer nastaja. Med drugim se bodo nadaljevali programi, ki že tečejo prek Eko sklada, kot je na primer dodelitev 18.000 evrov subvencije za socialno šibka gospodinjstva za prenovo fasad in izolacij hiš, nakupe novih peči in podobne ukrepe, v paleti ukrepov pa je mogoča tudi uvedba podnebnih vavčerjev, ki bi jih prebivalci lahko unovčili pri nakupu energetsko učinkovitejših osnovnih gospodinjskih strojev, električnih koles, kart za javni potniški promet in podobno.