»Varuhi spomina« / Italijansko združenje Unija Istranov na romanju po Sloveniji

Italijansko združenje Unija Istranov, ki predstavlja istrske ezule (begunce) in njihove potomce, že dolgo izvaja vsakoletna romanja po Sloveniji. Pri tem so večkrat povzročili napetosti med prebivalstvom, na primer leta 2018, ko so jim krajani Lokev preprečili shod pri jami Golobivnica. Leta 2011 so sicer dvignili precej prahu z vabilom na prireditev ob dnevu spomina na žrtve fojb, na katerem so strelski vod italijanskih fašistov, ki je med drugo svetovno vojno usmrtil Slovence, prikazali kot partizane, ki streljajo na civiliste. Pred devetimi leti pa so zahtevali preklic italijanskih odlikovanj slovenskim partizanskim voditeljem Mitji Ribičiču, Marku Vrhuncu in v Trstu rojenemu Franju Rustji.

Prejšnjo soboto, »ob žalostni 80. obletnici slovanske okupacije Julijske krajine«, kot so zapisali v vabilu, sta se dva avtobusa članov tega združenja med drugim ustavila v Borovnici, Škofji Loki in Grgarju. Pridružila sta se jim bivša županja Tržiča, danes evropska poslanka Anna Cisint iz Salvinijeve desne stranke Liga, znana po svojih protimigrantskih stališčih, in senator Bratov Italije Roberto Menia, »oče« dneva spomina na žrtve fojb in eksodusa, ki se jih Italijani spominjajo 10. februarja kot del nacionalnega spomina na tragične dogodke ob koncu druge svetovne vojne in izselitev Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Menia je tudi nasprotoval zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji in bil prvi podpisan pod predlogom, da bi bilo Titu treba odvzeti odlikovanje z viteškim redom, ki ga je prejel leta 1969 od tedanjega italijanskega predsednika Giuseppeja Saragata.

V Borovnici so se udeleženci romanja poklonili »žrtvam neslavnega Titovega gulaga«, saj je tam med letoma 1945 in 1946 delovalo jugoslovansko taborišče za italijanske in nemške vojne ujetnike ter civiliste. V Škofji Loki so se fotografirali pred spominsko ploščo na Loškem gradu, kjer so bili po vojni zbirni center za vrnjene domobrance, zapori za nemške vojne ujetnike in kazensko-poboljševalni zavod. Pri Grgarju pa so se ustavili še pri breznu Podgomila, enem od treh brezen, v katerih naj bi pristali tamkajšnji na smrt obsojeni domobranci pa tudi italijanski vojaki.

»Nikomur ne odrekamo možnosti za pieteten poklon umrlim, a nasprotujemo enostranskim, revizionističnim in prirejenim interpretacijam zgodovine, ki postanejo politični cilji, pri čemer so žrtve in njihovo trpljenje pogosto instrumentalizirani kot politična orodja za dosego teh ciljev,« je bila ob tem kritična Jadranka Šturm Kocjan iz Mednarodne mreže antifašistov, ki združuje člane iz Slovenije, Italije in Hrvaške. »Romanja Unije Istranov želijo ohranjati spomin na italijanske žrtve povojnega nasilja, zlasti povezanega s taborišči in fojbami. Po našem mnenju se v tem primeru osebna pieteta prepleta z jasnimi političnimi sporočili.«

Kot je pojasnila, v združenju zgodovinska dejstva namreč pogosto predstavljajo zelo enostransko in selektivno, saj prikazujejo jugoslovanske partizane kot izključne krivce za povojno nasilje, ne da bi upoštevali širši zgodovinski kontekst. »Prirejena zgodovinska dejstva, obtoževanje, da so Slovani okupatorji Julijske krajine in morilci, pa lahko zaostrijo slovensko-italijanske odnose in poglobijo zgodovinske zamere ter otežijo oblikovanje skupnega razumevanja preteklosti.« V Italiji so predvsem orodje za mobilizacijo dela desnih volivcev.

Prihodnje romanje so napovedali za oktober. Prevoz in hrano zagotovijo udeležencem brezplačno.