Umetna inteligenca v pravosodju

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je pred časom v oddaji Politično na TV Slovenija potarnal, da sodstvu težave povzroča umetna inteligenca, pravzaprav to, da jo odvetniki uporabljajo pri svojem delu. Pozval je k čimprejšnji zakonski ureditvi teh vprašanj v pravosodju, »ker je treba to področje regulirati, da bo obvladljivo«.

Težava nikakor ni od včeraj in se je, najprej v tujini, pojavila skorajda sočasno z začetkom javne rabe pogovornega robota ChatGPT. Iz leta v leto je po vsem svetu več primerov, da sodeči sodniki z vedno višjimi denarnimi kaznimi kaznujejo odvetnike, ki so pisanje tožb in drugih pravnih dokumentov zaupali temu ali onemu pogovornemu robotu ali kateri iz množice »pravnih umetnih inteligenc«, ta pa je za dosego cilja navajala izmišljene sodne odločbe, precedense in drugo sodno prakso.

Pred dvema letoma se je grosupeljski odvetnik Gregor Verbajs, ki se ukvarja z gospodarskim pravom, o tem razpisal na svoji spletni strani in že tedaj zapisal, da pogovorne robote uporablja pri pisanju elektronskih sporočil in kratkih dopisov. Opisal pa je tudi svoj pogovor z umetno inteligenco, ki ji je dal dokaj preprosta navodila, naj namesto njega napiše tožbo za plačilo zneska po kreditni pogodbi, in ob tem zapisal: »Poglejte, kako malo navodil sem ji dal in kako dobro je napisana tožba. Presenetila me je z obliko tožbe, s strukturo, z vsebino in določbami, ki jih je napisala. Povsem sama je zahtevala tudi zamudne obresti.« Njegov zaključek je bil, da umetna inteligenca lahko igra »pomembno vlogo pri obdelavi pravnih dokumentov, vključno s tožbami, vendar je treba upoštevati, da je še vedno potreben nadzor strokovnjakov, da se zagotovita kakovost in pravilnost dokumentov«.

Nekritično navduševanje pravnikov nad pogovornimi roboti je težava. A predsednik vrhovnega sodišča trenutno v Sloveniji težave z umetno inteligenco v pravosodju vidi predvsem v tem, da so »vloge izjemno dolge. K temu tudi prispeva umetna inteligenca in moram reči, da se na vrhovnem sodišču resno pogovarjamo o tem, da bi bilo treba skrajšati dolžino vlog, jih omejiti po vzoru evropskega sodišča.« No, za to ni kriva predvsem umetna inteligenca. Prvič že zato, ker dolge in pretirano na dolgo in široko obrazložene vloge niso težava pravosodja šele od razrasta pogovornih robotov.

Najodgovornejši zanjo so ravno najvišji sodni organi, med katerimi je vrhovno sodišče čisto na vrhu. Slovenske pravne vloge, tožbe, ugovori, pritožbe in vse drugo so preobsežni zaradi preobsežnih argumentacij, utemeljitev vsakega posameznega vidika vsake posamezne, še tako trivialne malenkosti. V tem so precej drugačne kot v pravnih sistemih, po katerih se Slovenija zgleduje, med njimi je prvi nemški. Pretirano obrazložene pa so slovenske pravne vloge zato, ker se je takšna sodna praksa oblikovala na podlagi odločitev najvišjih sodišč, ki so iz leta v leto zahtevala podrobnejše obrazložitve, sicer so sodbe »padale« v pritožbenih postopkih. To je imelo vpliv vzdolž pravosodne premice in s tem tudi na tožilstvo in odvetništvo. Pravzaprav se umetna inteligenca uči iz tega pravniškega »bazena« in bo zato težko pripravila krajše, manj zapletene in bolj smiselne in jasne vloge.