Kultura / Naslovimo glagol nasloviti

»Spomnim se, da ko smo pred dvema letoma prvič naslavljali vprašanje ilegalnih migracij«; »del problema, ki ga danes naslavljamo«. To sta le dva izmed številnih citatov poslancev z zadnje seje državnega zbora, ki jim je skupen glagol nasloviti, ta pa nikoli ni uporabljen v svojem pravem pomenu. Najustvarjalneje je glagol nasloviti uporabil Milan Jakopovič: »Malo prej je kolega Černač naslavljal to, da pričakuje, da če ta zakon pade, govorimo o tem, da referendum naslavlja zgolj ta novi zakon, da se ti dodatki ne bodo izplačevali.«

V slovarskem delu Slovenskega pravopisa ima glagol štiri pomene: napisati naslov prejemnika pošte, čemu dati naslov (na primer knjigi), ogovoriti koga z njegovim naslovom, publicistično se uporablja tudi tako, da se nakaže smer dejanja (na primer: politik je govor naslovil na ljudstvo). V navedenih primerih iz državnega zbora pa se uporablja namesto glagolov ukvarjati se, rešiti, nagovoriti, govoriti o, lotiti se, osredotočiti se …

Izraz je v zadnjih letih vedno bolj priljubljen, izhaja najverjetneje iz zakonodaje in komunikacije Evropske unije, ki rada uporablja angleški glagol »to address«, v slovenščino pa je nepravilno preveden kot »nasloviti«.

Prekomerna in neustrezna raba glagola nasloviti oži raznolikost besednjaka. Stvar pa je tudi resna, saj so predvsem politiki glagol z veseljem vzeli za svojega, ker z njegovo uporabo zvenijo odločno, ne da bi v resnici karkoli povedali. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU poudarja, da ko politiki rečejo, da so neko zadevo naslovili, »ne izvemo, ali so se o problemih pogovarjali, so iskali rešitve zanje, na kakšen način so se ukvarjali s temi vprašanji ali jih obravnavali, izvemo le, da so jih ’naslovili’, torej zaznali, omenili ali zgolj evidentirali. Še manj je razumljivo, da se pojavlja glagol nasloviti sedaj tudi v neprevedenih besedilih, saj v tej lahkotni politični ali uradovalni retoriki ne pomeni prav nič konkretnega ali za akterje celo zavezujočega. Najbrž je to tudi razlog za njegovo širjenje.«