Ester Ivakič / Filmska režiserka in vizualna umetnica, ki se uveljavlja kot edinstveni glas v slovenskem filmu

Še malo, pa bo luč sveta ugledal njen težko pričakovani celovečerni igrani prvenec z bržkone najdaljšim naslovom v zgodovini slovenskega filma: Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Nastal je pod okriljem produkcijske hiše Temporama in je zgodba o zvedavi desetletni deklici Idi, ki v sedemdesetih odrašča v oddaljeni prekmurski vasici, ob poslabšanju babičinega zdravstvenega stanja pa je prepričana, da smrt lahko odžene s petjem – a kaj, ko je povsem brez posluha. Scenarij za film sta s scenaristko in režiserko Niko Jurman napisali po literarni predlogi Suzane Tratnik Noben glas (2016, Beletrina), zbirki sedmih kratkih zgodb, v kateri ju je navdihnilo edinstveno tankočutno prikazovanje otroškega pogleda na (domači) svet in neizogibne spremembe v njem.