Matter / Čas pred Meduzami in po njih

Plaža. Poletna noč. MDMA. Matter komad. Domača dnevna soba. Karaoke. Rakija. Matter komad. Koča v Alpah. Prvi sončni žarki. Planinski čaj. Matter komad ... V teh krajih verjetno ni več milenijca in starejšega predstavnika generacije Z, ki se ne bi spomnil trenutka v življenju, pospremljenega s katerim od komadov iz opusa kamniškega alter hiphop, cloud rap oziroma trap tria Matter, ki te dni praznuje že desetletnico delovanja. Raper, pevec in igralec Dario Nožić Serini - Dacho, raper Matej Tunja - Tunja in producent ter didžej Luka Lah - Levanael, ki ga v skupini zdaj sicer nadomešča nadarjeni hrvaški producent Simeon Perich - Shao, so se v tem času uveljavili kot himerični podalpski Troglav, enigmatična glasbena entiteta, ki intrigira mlado in bega staro. So razdiralni popkulturni fenomen, ki je na našo »alter sceno« vnesel shizmo. In navsezadnje so tudi preprosto privlačen produkt za glasbeno industrijo poznega kapitalizma.

Potem ko se je 19. maja 2015 na platformi YouTube pojavil spot za njihov danes že ponarodeli komad Meduze, slovenska scena nikoli več ni bila ista. Zgodil se je obrat v občutenju sveta, ki ni bil takoj zaznaven, a se je sčasoma izkristaliziral. Videospot režiserke Kukle, ki ga je kot direktor fotografije podpisal Sašo Štih, danes z distance simbolizira nekakšen veliki ponovni zagon avtohtone popkulture in po vplivu se lahko kosa s klasikami, kakršna je spot za komad Klemna Klemna Keš pičke (2000), ki ga je režiral Klemen Dvornik. Obstaja skratka slovenska glasba pred Meduzami in po njih.

Čas okoli prvega albuma Amphibios (2016) so zaznamovali srditi kulturni boji na Radiu Študent. Kresala so se mnenja, na Radiu Študent so začasno celo obstajali nekakšni tabori za Matter in proti tej skupini, kar je posredno vplivalo na dobrodošlo odpiranje etra aktualnim glasbenim tokovom, ki so bili bližje neki abstraktni ideji popa kot pa konservativni definiciji alternative.

Pod budnim očesom ljubljanske založbe rx:tx je trojec Matter v prvih letih delovanja postregel s tremi vplivnimi ploščami, Amphibiosom (2016), Mrkom (2017) in Troglavom (2018). Na njih je predstavil izvirni avtorski lingo, interne fore, ki so postale nacionalne, lokalne mite, ki so postali slovenska folklora, ezoterično postapokaliptično kamniško mitologijo, ki se je utelesila celo v (neprepričljivem) celovečernem filmu Ameba (2021) Blaža Završnika, v katerem so člani zasedbe nastopili kot ulični postopači, ujeti v distopičnem Kamniku bližnje prihodnosti.

Potem ko se je 19. maja 2015 na platformi YouTube pojavil spot za njihov danes že ponarodeli komad Meduze, slovenska scena nikoli več ni bila ista.

Ja, ambiciozni so bili od nekdaj. Radi so se spogledovali z večnostjo in rapali v imenu nekega navidezno univerzalnega generacijskega sentimenta. Posebej v komadih, kot so Dizeldorf, Safari, Raveland legende, Sedimenti ali Nevidna stran neba, ki ostaja najprepričljivejši odgovor naše generacije na Prešernovo Slovo od mladosti. Nasploh je bil njihov zadnji album Haos (2022), izdan pri založbi КАФАНА (podružnici založbe rx:tx), ena taka dolga nočna vožnja po ljubljanski obvoznici, za katero nočemo, da se kdaj konča.

Skupina Matter je postala sinonim za milenijsko doživljanje – soundtrack odraščanja v brezperspektivnih postrecesijskih, a hkrati še razmeroma nedolžnih predkoronskih letih, v obdobju migrantske krize, brexita, prvega Trumpovega mandata, polarizacije internetnih diskurzov, izumiranja tradicionalnih subkultur, hiperprodukcije političnih memov, tihega vzpona alternativne desnice in vse hitrejše centralizacije ter monopolizacije interneta. Navsezadnje je korakala tudi vštric z globalno trap kulturo, ki je vrhunec in začetek zatona doživela z albumom Culture (2017) ameriške naveze Migos. V nekaterih pogledih je njen glasbeni izraz odraz depresivnega hedonizma, o katerem je v knjigi Kapitalistični realizem (Maska, 2023) pisal levičarski teoretik Mark Fisher – stanja, ki ga zaznamuje nezmožnost početi karkoli drugega kot iskati užitek oziroma nenehna potreba po zapolnitvi nedoločljive praznine, ki jo lahko zagotovi le takšno ali drugačno ugodje, ironična distanca in nekakšna permanentna disociacija od politične stvarnosti. Skupina je v svoji glasbi, etosu in estetiki po svoje reflektirala doživljanje liberalne milenijske levice, razcepljene med predinternetno realnostjo generacije X in razširjeno virtualno resničnostjo generacije Z.

Četudi bend ni bil nikdar političen, njegova diskografija ponuja veliko izhodišč za sociološko in kulturnozgodovinsko obravnavo obdobja, v katerem je nastala. Leta 2017 je precej pozornosti zbudil zapis takratnega odgovornega urednika Radia Študent Jerneja Kaluže, v katerem je ta med drugim zapisal, da je trap »v tem smislu morda, četudi vsebinsko gledano povsem konformističen, celo bolj uporniški od glasbe, ki prodaja svojo uporniško držo«. Kot »novodobni uporniki« so se člani skupine Matter distancirali od hiphop/punk disidentstva, značilnega za osemdeseta in devetdeseta leta. Kontrakulturno esenco so pregnetli v nekaj drugega, zvestejšega svojemu času. Njihov vajb pa je bil vseskozi bližje goth oziroma emo senzibilnosti kot pa punkovski trdoglavosti. Resignacija, malodušje, sivina, megla, opojnost, konzumiranje downerjev, antidepresivov, tablet proti anksioznosti, tudi ekstazija … Na drugi strani pa njihova svetlejša plat, bolj razigrana – samomistifikacija, ki se zdravi s samoironijo.

Že od začetka so bili tudi spretni v gojenju svoje podobe, najsi gre za mutantski obraz vseh treh članov benda na platnici plošče Troglav (delo oblikovalca Emila Kozoleta), črni krog na sivi površini (mežik Malevičevemu Črnemu krogu iz leta 1924?) na naslovnici albuma Mrk (studio Multipraktik) ali knjižno izdajo zadnjega albuma Haos (2022) s poezijo, zgodbami in fotografijami. Vedno so stvari servirali v karseda lični obliki, tudi ambiciozni medkoronski album Testament ljubezni (2020) in boybandovski spot za komad Misli nate, ki so ga izdali pod imenom Better skupaj z dolgoletnim sodelavcem Tsujigirijem. Sodelovali so še s številnimi drugimi glasbeniki, raperji in producenti, kot so Shao, po novem njihov član, Napravi mi dete, Your Gay Thoughts, Nikson, Krilc, Lou Cyan in Tschimy, vplivali pa so tudi na številne mlajše muzičarje, posebej na duo PTČ.

Pesem MANA, ki so jo leta 2017 izdali skupaj s psihedeličnimi rockerji Persons From Porlock, se je izkazala za poletni hit z dolgim rokom trajanja. Leta 2021 so vajo ponovili s kolegi MRFY v komadu Zonzei, biserčku zabavljaškega slacker rocka, ki je še nadgradil predhodnika in postal eden najbolj blesavo zapomnljivih postosamosvojitvenih singlov. »A se spomniš k so oropal banko na Duplici ha, pare so v zraku, slišal se je ratatatata!« Leta 2017 je izšla knjiga Mrak z Dachovo in Tunjevo poezijo ter spremno besedo profesorja Igorja Sakside, precej pretenciozna gesta, a povsem v skladu z njihovo pompoznostjo. Emil Kozole je leto pozneje posnel celo »konceptualni film« ali, če želite, njihovo različico performansov Marine Abramović z naslovom Tunja je burek, ki je nič več kot to – Tunja, ki jé burek. Umetnik je prisoten.

Zadnja leta so krenili na razne samostojne poti. Levanael kot polovica popularnega elektronskega dvojca RotorMotor redno ziba večstoglave študentske množice širom po Sloveniji; prav zato ga je pred časom v zasedbi Matter redno nadomestil Shao. Tunja in Dacho pa sta novembra lani brez posebnega pompa povila svoja solo prvenca – prvi klubsko obarvano Kolajno in drugi starošolsko ukrojeni Indeks.

Kamnik tria Matter je po svoje metafora za poljubni slovenski kraj, za mikroskupnosti, ujete v lokalne specifike, tihe naklonjenosti, medsebojno podporo, drobna nesoglasja in bežne konflikte, povezane z različnimi prizadevanji in skupnimi sanjami. Sanjami o Milanu – o tistem, skritem za obzorjem. »Zažgal avto pa nismo šli v Milano,« je navsezadnje verz, ki ga danes prepoznajo še naše mame … Leta 1982 je Laurie Anderson v pesmi From the Air pela, da je »to zapis tega časa«. Diskografija tria Matter je zapis našega časa. Njegovo ime ima danes težo dediščine, ki je vidno in slišno zaznamovala domači glasbeni prostor. Lahko ga je hvaliti, še lažje pa je po njem pljuvati, se zmrdovati nad nesmiselnostjo njegovih verzov in si puliti lase v mrzličnem iskanju pomena v njegovi magičnorealistični oziroma nadrealistični poetiki.

Nekateri člane skupine še naprej vidijo kot krivce za degradacijo slovenskega jezika, porast rabe izmišljenih narečij ter popularizacijo hiphop/trap form med mladimi izvajalci. Njihova svobodnjaška raba materinščine, prepredene s tujkami in izmišljenkami, je prispevala k »revoluciji« v rabi slovenščine v glasbi in sploh javnem prostoru. Ne pozabimo, da je bila pred letom 2015 angleščina praviloma prva izbira za večino izvajalcev, ki so hoteli biti kul. V nenavadnem izrazu tria Matter so se leta 2015 kazali tudi obrisi sprememb v rabi jezika v postinternetnem času. Pred desetletjem so se nekateri ob poslušanju Meduz počutili izredno stari. Danes je dovolj, da se za pet minut pomudiš med ljudmi, rojenimi po letu 2010, in občutek alienacije bo enak. Ali močnejši. Dokaz več, da je popularna glasba poleg različnih vej znanosti eno redkih področij, ki odstirajo pogled v prihodnost. 

Koncert:
Matter
Kje: Kino Šiška, Ljubljana
Kdaj: 27. maja 2025