Če na oblast pride Janez Janša, Uberju ne bo treba lobirati 

Lani je podjetje Fraport, ki ima v lasti ljubljansko letališče Brnik, zaradi slabe povezanosti letališča s prestolnico oddalo parkirišča za taksiste. Na razpisu je najboljšo ponudbo oddalo podjetje Prolist, čigar direktor Darko Raljić se je zavezal, da bo cena prevoza do glavne avtobusne postaje v središču mesta fiksna, in sicer 22,88 evra. A to velja le za točno lokacijo avtobusne postaje, za katerokoli drugo destinacijo velja čisto drug cenik. To je na boleč način izvedel turist, ki je pripotoval v Slovenijo in za prevoz od letališča do središča Ljubljane plačal kar 66,30 evra, skoraj trikrat toliko. Taksist mu je namreč poleg same vožnje zaračunal še trideset minut čakalne tarife, povrhu tega pa še »dodatek« 18 evrov za kos prtljage, ki ga je imel s sabo. Trikrat manj bi plačal, če bi se odpeljal na avtobusno postajo, namesto nekam drugam v središče mesta, a tega seveda ni vedel, le kako bi?

Tudi marsikateri Slovenec ima podobno neprijetno zgodbo o tem, kako ga je kakšen taksist »prinesel okoli« tako, da je na koncu vožnjo s taksijem dvakrat, trikrat preplačal. Res pa je, da so že kar nekaj časa tudi v Sloveniji na voljo mobilne aplikacije, ki jih ponujajo največji dispečerji taksi prevozov pri nas, kot so Taxi Metro in City Taxi – te aplikacije vam pred vožnjo sporočijo približek cene v razponu nekaj deset centov. A turisti in tudi pomemben del slovenske populacije ne ve za uporabnost te aplikacije, niti da te aplikacije obstajajo.

Tudi taksistom ni lahko. Velika večina jih je zaposlenih prekarno, odprte imajo svoje s.p.-je, dostop do delavskih in socialnih pravic imajo omejen, če zbolijo oziroma so zaradi katerega drugega razloga nezmožni opravljati svoje delo, ostanejo brez dohodka. V takih razmerah ni presenetljivo, da je Uber ocenil, da lahko vstopi na slovenski trg. Po eni strani je povpraševanje veliko, še posebej med turisti, ki so Uberja vajeni iz tujine, vozniki pa so pripravljeni sodelovati z Uberjem zato, ker se njegov prekarni poslovni model ne razlikuje od tega, v katerem živijo zdaj.

Za obeleženje Uberjevega vstopa na slovenski trg je podjetje v sodelovanju z ameriškim veleposlaništvom organiziralo dogodek v ameriški rezidenci v Rožni dolini, kjer so predstavniki podjetja razložili, kako bo videti njegova storitev v Sloveniji. To je drugič v dveh tednih, da se je ameriška ambasada vmešala v občutljivo politično temo v Sloveniji; pred referendumom o dodatkih k pokojninam je posredno obsodila bojkot referenduma, ki ga je spodbudila vladajoča koalicija, in ljudi pozvala na volitve.

Če na oblast pride Janez Janša, Uberju ne bo treba lobirati – zakonodaja se bo njegovemu poslovnemu modelu zelo hitro prilagodila.

Za zdaj je Uber na voljo le v Ljubljani, tudi na brniškem letališču, in deluje podobno kot druge taksi aplikacije. Uporabnik odpre aplikacijo in vnese želeno lokacijo, ta pa mu sporoči približno ceno prevoza. Ceno Uberjevih prevozov bo tako kot pri drugih prevozih določal taksimeter, saj je tako opredeljeno v zakonodaji. To se razlikuje od Uberjevega poslovnega modela v drugih državah, kjer ceno določa algoritem v aplikaciji, cena pa se spreminja glede na čas v dnevu, promet, povpraševanje itd. Bodo pa potniki in vozniki po končani vožnji drug drugega lahko ocenili.

Vodja Uberja na Hrvaškem in zdaj tudi v Sloveniji Morena Šimatić je na dogodku v ameriški rezidenci poudarila to, da se je Uber prilagodil lokalni zakonodaji in da se je namerava držati. »Če smo iskreni, vemo, da je naš prihod spremljalo kar nekaj pričakovanja, tudi govoric, zlasti v zadnjih tednih. Danes dajemo prednost predvsem prilagajanju lokalnim potrebam in zahtevam, pa tudi zakonodaji. In ravno ta pristop nas je tudi pripeljal v Slovenijo. Vzeli smo si čas, da smo spoznali okolje, da smo prisluhnili željam, potrebam in pomislekom vseh strani ter razvili storitev, ki spoštuje slovenske vrednote in predpise.« Slovesni trak je z njo prerezal podžupan ljubljanske občine Boštjan Koritnik in nekdanji minister za javno upravo v Janševi vladi, ki je ob tem dejal, da »Mestna občina Ljubljana pozdravlja prihod Uberja v našo živahno skupnost«.

»Uber ne vstopa na trg kot ponudnik prevozov«, je pojasnila Morena Šimatić, »tu smo kot tehnološki partner licenciranim lokalnim voznikom taksijev. To pomeni, da lahko vožnje prek aplikacije sprejemajo oziroma ponujajo le licencirani poklicni taksisti, ki že delajo v skladu z veljavno slovensko zakonodajo.« Velika multinacionalka Uber je torej »pokleknila« pred slovenskimi predpisi, svojo storitev so za Slovenijo prilagodili. To je nekakšen dosežek, sploh zato, ker je bila Slovenija med Janševo vlado tik pred tem, da se ukloni Uberju, a je nato zakon Inštituta 8. marec proti škodljivim ukrepom vlade Janeza Janše to preprečil in razveljavil tako imenovani Uber zakon, ki ga je sprejel državni zbor v času Janševe vlade.

Jasno je, da je Uber kljub temu lahko za slovenski trg nevaren, sploh na dolgi rok. »Podjetje Uber s svojo zagonsko taktiko – bonusi za nove voznike in piramidnim modelom novačenja – poskuša hitro prevzeti pomemben del trga, ne glede na dolgoročne posledice. Pri tem pa se seveda lahko vprašamo tudi, zakaj so tradicionalne taksi službe v nekaterih primerih dopuščale slabše razmere za svoje delavce. A ključno je, da Uber ne prihaja zato, ker bi bil boljši ali pravičnejši, temveč zato, ker njegov poslovni model izigrava sistem – delavske pravice, prometno ureditev in davčno zakonodajo,« opozarja vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec.

Uber naj bi namreč novim voznikom ponujal denarne bonuse, če se pridružijo podjetju, hkrati pa še nagrade, če pripeljejo še koga. Števila sodelavcev, ki jih je že nabral Uber, podjetje noče razkriti, je pa Morena Šimatić v intervjuju za Žurnal dejala, »da smo več mesecev preverjali njihov interes in jih informirali o naši strategiji. Veliko voznikov je izrazilo zanimanje in se pridružilo platformi.«

Predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljek v državnem zboru dejal: »Upam si trditi, da danes ne samo, da prihaja Uber pod enakimi pogoji kot vsi ostali, ampak tudi ne obstajajo nobeni načrti, po katerih bi olajšali regulativo za namen prihoda te platforme.« Dodal je še, da je naloga pristojnih ministrstev, da sploh v tem začetnem obdobju poostreno nadzirajo Uber in se prepričajo, da spoštuje vse predpise. Ko smo že pri transparentnosti, ki je ena izmed Uberjevih deklariranih vrednot – na tiskovni konferenci ob Uberjevem vstopu na trg novinarji niso smeli zastavljati vprašanj.

S ponujanjem nižjih cen, ki si jih velika multinacionalka lahko privošči, lahko Uber zelo hitro doseže velik delež na majhnem slovenskem tržišču, pri tem pa druge ponudnike izrine s trga. Ko zasede dovoljšen del trga, pa s tem podjetje pridobi tudi več pogajalske moči za lobiranje. Obstoječe taksi službe namreč ne morejo državi zagroziti, da bodo zapustile Slovenijo. Za Uber je slovenski trg poslovno malo pomemben, z njega se lahko umakne kadarkoli. To je Uberjev modus operandi tudi drugje – najprej postane nepogrešljiv del mobilnostne infrastrukture neke države, nato pa zahteva prilagoditve.

To jasno kažejo primeri iz tujine. Uber je na Hrvaškem, kjer ga upravlja Morena Šimatić, lani zmanjšal plačila voznikom za med 30 in 40 odstotkov, kar je veliko voznikov pahnilo na rob preživetja. V Berlinu je damping tako velik problem, da deželna vlada namerava uvesti minimalno ceno prevozov, s katero želijo doseči, da bi vozniki taksijev zaslužili dovolj, da bi bili nad pragom revščine – velik del njihovega zaslužka namreč pobere Uber s provizijami. Protesti proti Uberju so pogosti po vsej Evropi. V Zagrebu so vozniki Uber bojkotirali marca letos, v Italiji so proti privilegiranosti podjetja potekali protesti v vseh večjih mestih. Uberjeve storitve so delno ali v celoti prepovedane na Danskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, v Švici in v Turčiji.

Morda pa Uberju po uveljavitvi na trgu v Sloveniji ne bo treba intenzivno lobirati, nekateri člani opozicijskih strank SDS in NSi so nad njim enostavno navdušeni. Mark Boris Andrijanič, Janšev minister za digitalizacijo in bivši lobist pri Uberju, je ob vstopu podjetja na slovenski trg na omrežju X zapisal, da je to »dobra novica za potrošnike in običajne taksiste, ki bodo dobili dodatno možnost zaslužka. So pa z razveljavitvijo modernega zakona prejšnje vlade preprečili, da bi se cene prevozov lahko določale tudi prek digitalnih aplikacij, ne le prek taksimetra. To je danes mogoče že praktično povsod po svetu – cene so zato lahko nižje in znane vnaprej.« Problem nastane, ko Uber doseže monopol na trgu – takrat cene zrastejo.

Navdušenje nad Uberjem je izrazil tudi Janez Janša. Če torej na volitvah čez eno leto zmaga opozicija, bodo ti nadležni zakoni gotovo hitro popravljeni.