RTV Slovenija / Medijski SOS

V ponedeljek je svet RTV Slovenija opozoril na še zmeraj negotovo finančno prihodnost javne radiotelevizije, ki bo pri državni zakladnici kmalu zadolžena za osem milijonov evrov, brez vladnega ukrepanja pa bi letošnje leto lahko, če bo varčevala, končala s primanjkljajem približno šest milijonov evrov. Vlada je s finančno injekcijo in desetodstotnim zvišanjem RTV-prispevka že poskušala stabilizirati njeno finančno stanje, a naj bi bil večji del dodatnih sredstev, ki se je stekel v njeno malho, porabljen zaradi prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Hišo naj bi pred potopom rešila novela zakona o RTV, ki je v javno obravnavo prišla ravno v ponedeljek.

Po predlogu novele zakona bo za manjšinske programe iz proračuna namenjenih osem odstotkov sredstev, ki se na leto zberejo z RTV-prispevkom, kar vsako leto znaša nekaj več kot osem milijonov evrov. Predlog še določa, da bi se prispevek usklajeval z letno inflacijo. Obenem spreminja nekatere pristojnosti uprave, sveta in finančnega odbora zavoda. Finančni odbor bi tako pridobil nove pristojnosti z vidika finančnega poslovanja hiše, sedanji svet pa bi se tako rekoč spet preoblikoval v programski svet.

Predsednik sveta Goran Forbici je s predlogom zadovoljen, ker se, poleg usklajevanja prispevka, »glasbena produkcija končno izrecno uvršča v javno službo«, v kar so zajeti simfonični orkester, Big Band RTV Slovenija, otroški in mladinski pevski zbor ter založniški oddelek, in hkrati »sistemsko rešuje financiranje narodnostnih programov«.

A je skeptičen do ponovne razdelitve programskega in poslovnega nadzora med dva organa. »Poznali smo jo v preteklosti in je poleg nezadostnega financiranja glavni razlog, da je RTV Slovenija zadnjih 20 let programsko in poslovno capljala na mestu.« Pri tem je opozoril, da bi predvidena delitev lahko skozi stranska vrata v RTV Slovenija spet pripeljala politični vpliv. V finančni odbor dva člana namreč imenuje vlada oziroma kulturno in finančno ministrstvo. »Ni narobe, da imata ministrstvi kot predstavnika ustanoviteljice vpogled v razmere na radioteleviziji. Celo dobrodošlo je. A je bilo pri uvedbi veljavnega sistema pred tremi leti ravno zato odločeno, da naj finančni odbor nima odločujoče vloge, temveč samo svetovalno,« je povedal. »Zelo preprosto je: kdor nadzira finance, nadzira program! Zato upam, da bosta ministrstvo in vlada to predvideno spremembo še enkrat premislila. Časa je dovolj, nič ni izgubljeno. Škoda pa bi bilo, da bi bila posledica nedvomno dobrih namenov nova politizacija RTV Slovenija.«

Kulturno ministrstvo je z dolgo pričakovanim zakonom pripravilo nekaj nujnih, čeprav bolj kozmetičnih popravkov. Težave javne radiotelevizije niso zgolj finančne narave, temveč so globlje, strukturne, RTV Slovenija v marsičem še zmeraj deluje, kot da je ostala v prejšnjem stoletju. To pa so težave, ki jih ni mogoče rešiti zgolj z zalaganjem z denarjem. Tudi sicer ne bi bilo dobro, če bi se v javnosti vzpostavil vtis, da je samo jama brez dna. Kar je seveda glavni očitek, na katerega stavi sedanja opozicija. In s katerim bo zagotovo upravičevala svoj teror nad hišo, če se spet zavihti na oblast.

Javna obravnava predloga bo potekala do konca meseca, nato ga mora potrditi še vlada, državni zbor pa naj bi ga obravnaval po skrajšanem postopku. Obenem je tik pred sprejetjem nov medijski zakon, katerega zadnjo obravnavo so poslanci umaknili z zadnje seje državnega zbora. Potreben naj bi bil nekaj popravkov, nato naj bi ga sprejeli na junijski seji. Poteka tudi priprava zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj se je vlada odločila zagristi v medijsko reformo leto pred volitvami, ko na sprejemanje zakonov po navadi najmočneje vplivajo najrazličnejše politične kalkulacije, ostaja odprto vprašanje.