V Španiji bodo petino stanovanj, ki so se oddajala prek platforme Airbnb, spremenili nazaj v stanovanja za dolgoročni najem

Španija je turistična država. Je drugi najbolj obiskan turistični cilj na svetu, za Francijo, leta 2024 jo je obiskalo 94 milijonov ljudi, kar je 13 odstotkov več kot leto pred tem. Na vsakega Španca se torej v državi na leto ustavita skoraj dva turista. Za vse te turiste so potrebne ogromne zmogljivosti, predvsem sobe, stanovanja, apartmaji. Del tega zagotovijo tudi s stanovanji in sobami, ki se oddajajo prek aplikacije Airbnb, teh je po uradnih podatkih 321 tisoč. Posledica tega je, da je na nepremičninskem trgu vsaj 321 tisoč stanovanj manj, kot bi jih bilo sicer (če oddajanja prek drugih platform in na črno ne štejemo), temu primerno pa cene drugih nepremičnin nenadzorovano rastejo. Tako so se najemnine v Španiji v zadnjem desetletju podvojile.

Španci proti Airbnbju in drugim platformam za kratkoročno oddajanje že skoraj tradicionalno protestirajo pred začetkom poletne turistične sezone. Letos ni bilo nič drugače, v nedeljo se je več tisoč ljudi zbralo na protestu na Kanarskih otokih.

Vlada v Madridu je zdaj napovedala, da bo od Airbnbja zahtevala, naj s platforme umakne več kot 65 tisoč oglasov. Zahteva je posledica sodbe madridskega sodišča, ki je ugotovilo, da 4984 stanovanj ni imelo urejenega statusa za oddajanje v turistične namene. Špansko ministrstvo za pravice potrošnikov, ki je tožbo sprožilo, je med drugim zaznalo manjkajoče številke licenc, nejasne opredelitve, ali je lastnik fizična ali pravna oseba, in neskladje med navedenimi podatki in uradnimi evidencami. Nekaj več kot 60 tisoč stanovanj, ki imajo podobne težave, je še vedno v postopku.

»Nič več izgovorov. Dovolj je varovanja tistih, ki iz pravice do stanovanja v naši državi delajo posel,« je bil jasen španski minister za pravice potrošnikov Pablo Bustinduy. Še ostrejša je Barcelona, kjer so razmere najhujše – do leta 2028 namerava izničiti deset tisoč licenc za kratkoročno oddajanje in s tem povečati ponudbo stanovanj na trgu.

Prav v tem času tudi v Sloveniji sprejemamo ukrepe za omejitev Airbnbja, novelo zakona o gostinstvu. Zakon je v državnem zboru, kratkoročno oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah naj bi omejil na 60 dni na leto, občina pa bi to lahko skrajšala na 30 ali podaljšala na 90 dni. Malo manj strogo določa pravila za stanovanja v eno- ali dvostanovanjskih hišah, kjer naj bi bilo kratkoročno oddajanje omejeno na 150 dni, po presoji občine je minimum 30 dni, maksimum pa 180. Zdaj se sicer zdi, da bi lahko poslanci z dopolnili zakon omilili, morda celo umaknili omejitve pri hišah, konec koncev imajo nekateri med njimi tudi kakšno dodatno nepremičnino. A kljub vsemu temu, kljub občutno milejšemu ukrepanju kot v Španiji, so slovenska najemodajalska združenja na nogah. Če bi bili v Španiji, bi verjetno morala zleteti v zrak.