Sankcije zoper Izrael / Kaj lahko storijo evropske države?

Prejšnji teden je svet Evropske unije (EU) za zunanje zadeve potrdil revizijo pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ki med drugim ureja trgovinske odnose med pogodbenicama. Kaj sledi?

»Ko bosta evropska komisija in visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas – ki je ob zasedanju pretekli teden poudarila, da so razmere v Gazi katastrofalne –predložila poročilo in predlog ukrepov, bo potrebno soglasje vseh držav članic EU,« je pojasnil dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. »Vprašanje je, kaj bo z državami, ki bodo glasovale proti predlaganim ukrepom. Evropsko sodišče je v preteklih odločbah Kadi I in Kadi II že poudarilo zavezanost EU mednarodnemu pravu in zaščiti temeljnih pravic. Mogoče je, da bo prišlo do novih presojanj pred Evropskim sodiščem.«

Pobud o možnih ukrepih zoper Izrael je sicer zmeraj več. Združeno kraljestvo je prejšnji teden prekinilo pogajanja z izraelsko vlado o novem prostotrgovinskem sporazumu in napovedalo dodatne sankcije nezakonitim naseljencem na Zahodnem bregu. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je pozvala k uvedbi sankcij za izraelske ministre. Malta je napovedala, da namerava priznati Palestino, Francija pa naj bi pozivala evropske države, z Veliko Britanijo, Nizozemsko in Belgijo vred, k skupnemu priznanju palestinske države na konferenci Združenih narodov naslednji mesec. Irski zunanji minister Simon Harris je napovedal načrt prepovedi trgovanja z izraelskimi podjetji na zasedenih ozemljih. Španski spodnji dom pa je potrdil predlog embarga na izvoz orožja Izraelu, ki bo zdaj nadaljeval zakonodajno pot.

»Nedvomno so države EU od napada Hamasa 7. oktobra 2023 močno razdeljene, vendar se je pretekli teden tudi Avstrija pridružila državam, ki so podprle postopek preučitve določb sporazuma med EU in Izraelom. Tudi v novi nemški koaliciji se nakazujejo spremembe v dosedanji zadržanosti, kar utegne vplivati še na nekatere druge države EU,« je dejal Nahtigal. Slovenija naj bi skupaj s Francijo že iskala načine, kako uvesti sankcije na nacionalni ravni.

Lani je bil Izrael po vrednosti blagovne menjave na 39. mestu med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. Slovenija je po tihem že uvedla embargo na izvoz orožja v Izrael, je pa nadaljevala nakupe – lani je uvozila za več kot 800 tisoč evrov izraelske vojaške opreme. Med Tel Avivom in Ljubljano je prejšnji teden sicer poletelo prvo letalo izraelske nizkocenovne družbe Israir. Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pristojno za izdajanje tovrstnih dovoljenj, se z zunanjim ministrstvom o tem niso posvetovali. Že izdano dovoljenje bi pristojno ministrstvo lahko tudi preklicalo – a le, če bi bili za to podani pravno utemeljeni razlogi, se pravi neizpolnjevanje predpisov pri zagotavljanju varnosti zračnega prometa in varovanja civilnega letalstva.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>