Smo res vključujoča družba?

Mednarodni inkluzivni festival Igraj se z mano, ki ga že 19 let pripravljajo Mestna občina Ljubljana, Društvo za kulturo inkluzije in Center Janeza Levca, je po besedah organizatorjev priložnost za grajenje »vključujoče družbe in prostor, kjer se različnost sprejema, talenti izražajo in povezanost čuti«.

Na festivalu je Center Janeza Levca – nosilec mednarodnega projekta Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij – v sodelovanju s partnerji iz Novega Sada in Skopja predstavil prvi instrument za samoevalvacijo inkluzivnosti v slovenskih šolah. Priročnik Na poti k vključujoči šoli in družbi – model za ocenjevanje in razvoj vključujoče šole je nastal kot odziv na vprašanja, koliko je šola vključujoča in kakšna je raven njene inkluzivnosti.

Po besedah Boštjana Kotnika, vodje projekta, instrument omogoča samoevalvacijo, ki jo bodo opravljali starši, učenci, učitelji ter vodstvo in drugi ljudje iz šole. Rezultati bodo uporabnikom razkrili »inkluzivni indeks«, inkluzivnost pa bo lahko šola nadgradila na različne načine. Poleg tega instrument vsebuje nabor praktičnih navodil, napotkov in zamisli, kako zvišati svoj »inkluzivni indeks«.

Evropske družbe se zavedajo pomena raznolikosti, enakih možnosti in človekovih pravic – vsaj tako je veljalo do zdaj –, zato inkluzivno izobraževanje postaja temelj pravičnega in sodobnega šolskega sistema. Inkluzivna praksa pomeni celosten odnos do izobraževanja, ustvarjanje okolja, kjer so sprejeti, podprti in vključeni vsi učenci, tudi tisti s posebnimi potrebami. Vsak učenec ima namreč pravico do kakovostnega izobraževanja in socialne vključenosti v šolsko okolje ne glede na to, iz katerega okolja izhaja, kakšne so njegove zmožnosti ali sposobnosti.

V Sloveniji inkluzivnost v šolstvu na papirju seveda obstaja, a jo dejansko marsikdo zavrača. Boštjan Kotnik opaža pomisleke pri nekaterih učiteljih glede vključevanja in inkluzije zaradi razlogov, kot so slabe izkušnje, negativna mnenja o inkluziji in nezainteresiranost zaradi slabih razmer v šolstvu. Dodaja, da se delež inkluziji naklonjenih učiteljev z leti zmanjšuje, kot razlog pa navaja kopičenje slabih izkušenj v šolstvu. »Verjamemo, da vključevanje in inkluzija lahko pripomoreta k rešitvi šole kot take, njenih vrednot in procesnega dela,« je še dodal.

Festivala sta se letos udeležila tudi ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik vlade Robert Golob. Premier je napovedal novo zakonodajo, »novo inkluzijo«, ki jo pripravljajo v sodelovanju z ravnateljem Centra Janeza Levca Matejem Rovškom. Ta naj bi še bolj na široko odprla šolska vrata za učence s posebnimi potrebami. Golob je povedal tudi, da vlada pripravlja projekte in širi mrežo inkluzivnih šol ter praktično usposabljanje.