2. 6. 2025 | Kultura
Stoletnica rojstva kiparja Stojana Batiča, ki je izdelal več kot 40 znamenitih javnih kipov
V Zasavskem muzeju Trbovlje bodo odprli pregledno razstavo njegovih del
Stojan Batič: Človek in mit (razstava leta 2015 v Jakopičevi galeriji)
© Klemen Razinger / MGML
Mineva sto let od rojstva kiparja Stojana Batiča (1925-2015). Bil je izrazit figuralik, znan predvsem po številnih javnih plastikah, zlasti spomeniških in parkovnih skulpturah, pa tudi poetičnih ciklih male plastike. Ob stoletnici rojstva bodo v sredo v Zasavskem muzeju Trbovlje odprli pregledno razstavo njegovih del.
Kot so zapisali v muzeju, razstava in obrazstavni katalog prepletata njegovo osebno in likovno zgodbo s poudarkom na gradivu in delih, ki se nahajajo v zbirki Zasavskega muzeja Trbovlje. V treh sobah bo z izborom gradiva predstavljena njegova ustvarjalna pot, nato mala skulptura s poudarkom na Rudarskem ciklu in javna skulptura na področju Zasavja.
Batičeva Baletnika v parku Tivoli v Ljubljani
© mojaljubljana.weebly.com
Batič je izdelal približno 40 znamenitih javnih kipov, poleg njih pa še številne parkovne oziroma manjše javne plastike. Njegova je denimo fontana s Povodnim možem in Urško na Gospodarskem razstavišču.
Med vojno se je, da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, pridružil rudarjem, nato pa se na svoj 19. rojstni dan pridružil partizanom.
Rodil se je v Trbovljah. Odraščal je med rudarskimi otroki, a je že zgodaj pokazal zanimanje za umetnost - veliko je bral, ustvarjal z glino in risal. Med vojno se je, da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, pridružil rudarjem, nato pa se na svoj 19. rojstni dan pridružil partizanom. V narodnoosvobodilnem boju je deloval v kulturniški skupini Kozjanskega odreda in kot vojni dopisnik, bil pa je tudi med osvoboditelji Maribora.
Stojan Batič: Vsakdanje slovo
© UGM
Po osvoboditvi je bil prvi študent, ki se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Leta 1949 je diplomiral pri prof. Borisu Kalinu ter leta 1951 končal še specialko pri prof. Frančišku Smerduju. Ob koncu 50. let je s pomočjo štipendije obiskal Pariz, kjer je nanj velik vtis naredil Ossip Zadkine, v čigar ateljeju se je izpopolnjeval.
Kot piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti, Batičevo kiparstvo odlikujejo občutene in stilizirane figure ter reliefna obdelava površin. Med njegovimi vsebinsko zaokroženimi cikli so znani Rudarji, za katere je leta 1960 dobil tudi Prešernovo nagrado, Satiriada, Tragos, Eksplozija, Pojektil, Kompozicija ter upodobitve Celjskih grofov.
Po osvoboditvi je bil prvi študent, ki se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Leta 1949 je diplomiral pri prof. Borisu Kalinu ter leta 1951 končal še specialko pri prof. Frančišku Smerduju. Ob koncu 50. let je s pomočjo štipendije obiskal Pariz, kjer je nanj velik vtis naredil Ossip Zadkine, v čigar ateljeju se je izpopolnjeval.
Je avtor več spomenikov NOB, denimo v Logatcu, Zagorju ob Savi, Velenju in Dražgošah, ter spomenika kmečkim uporom na Ljubljanskem gradu.
Batičerija v Švicariji, kjer hranijo številna Batičeva dela in predmete
© MGLC
Leta 2015 so mu ob 90-letnici v Galeriji Jakopič posvetili retrospektivno razstavo z naslovom Človek in mit. Kot je ob retrospektivi zapisala kustosinja Marija Skočir, je bil Batič kipar lirične osebne izpovedi, a je živel v času, ko je bil spomin na vojno še zelo živ.
V svojem delu se je sprehajal skozi vrsto materialov in tematik, a je ostal mojster klasičnih kiparskih tehnik - od klesanja v kamnu in marmorju do tehnik dodajanja, kot sta oblikovanje gline ali vlivanje v bronu. Med takšna dela sodijo portret Lenina, ki ga je izklesal leta 1946, in portret njegove bodoče žene Milene, ki ga je izklesal dve leti zatem. Oba sta iz belega marmorja. V ta okvir sodi tudi Deklica s pikapolonico iz leta 1954 iz brona, pri kateri je vidno umetnikovo razmišljanje o prostoru, ki nastaja znotraj bloka skulpture.
Kip Stojana Batiča Deklica s pikapolonico iz leta 1954 (bron), pri kateri je vidno umetnikovo razmišljanje o prostoru, ki nastaja znotraj bloka skulpture. Dotična fotografija je nastala v Knjižnici Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
© Darja Urbanc / knjiznicarske-novice.si
Znal pa je tudi presenetiti. Tako je v 70. letih minulega stoletja ustvaril serijo skulptur v steklu, v začetku 60. pa rudarsko serijo v lignitu. "Prav steklo in lignit zaznamujeta morda njegova najbolj izrazita koraka v abstrakcijo," je še zapisala Skočir.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.