Hannah Arendt, Martin Heidegger: Pisma 1925– 1975 in druga pričevanja (Ur. Ursula Ludz)

+ + + + +

Ljubezen med filozofoma.

Prepovedana, še bolj kot Romeo in Julija. Naenkrat se zaljubita 19-letna študentka in njen 36-letni profesor, globoko poročen. Romanca se konča v enem letu, a isto ljubav delita še nadaljnjih 50 let, prav do konca. Ona Judinja, ki emigrira iz Nemčije in potem na univerzah v ZDA proučuje totalitarizem in antisemitizem, on neko obdobje simpatizer nacizma – nezamisljivo.

Knjiga pisem in pričevanj seveda ne prikazuje te zgodbe; o njej skušajo pripovedovati druge knjige, celo drama. Zbirka dokumentov, ki so fragmentarni – večino njenih pisem je naslovnik pogubil –, ne sledi gradnji odnosa. Tega niti ni. So pa načini, kako sta povezana v mislih, a ne v kakem nostalgičnem smislu, ampak tako, da je odsotni vedno tu kot gradnik, pri Arendtovi dobesedno, ko zapiše, kako je brala Schellinga: »Počutila sem se … kot pred skoraj 50 leti, ko sem se pri tebi naučila brati. Kako se nenavadna S. misel v njej zjasni in postane popolnoma transparentna … Nihče ne bere oz. nikoli ni bral kot ti.« A ni bila le učenka, lucidno ga je doumela, najbolj v zapisu Heidegger je lisjak: »Potem ko se je vso mladost potepal po pasteh drugih, je prišel na nezaslišano misel: za lisjačji brlog si je zgradil past, se usedel vanjo, jo imel za brlog in se odločil, da bo zvijačil po svoje; past, ki jo je naredil sam in je ustrezala njemu, je prenaredil v past za druge … Nihče ne pozna bistva pasti bolje kot tisti, ki celo življenje presedi v pasti.« Lisjak, avtor prelomne filozofske knjige Bit in čas, je našel filozofsko pot, da je zgledno zvest mimo ljubosumne žene in njej pred očmi gojil stike s Hannah, ki so bili videti kot prijateljska družinska srečanja.