»Samoupravljanje« / Levica predstavila zakon o delavskih zadrugah

Ta teden se je končala javna obravnava zakona o lastniški zadrugi delavcev. Zakon, ki so ga v Levici v sodelovanju z Inštitutom za ekonomsko demokracijo pisali več kot tri leta, bo v slovenski pravni red uvedel novo obliko pravne osebe – delavske zadruge –, ob pomoči katere bodo zaposleni lahko prevzemali podjetja. Kar nekaj slovenskih podjetij je po osamosvojitvi poskusilo s to potjo – Domel je najbolj znan primer podjetja, ki je v lasti zaposlenih, ali pa računalniško podjetje Dewesoft. Na začetku so bile izkušnje pozitivne, motivacija zaposlenih visoka, stabilnost poslovanja tudi. A se na dolgi rok ta pot ni izkazala, saj se individualno solastništvo z upokojevanjem ni obnavljalo.

Rešitev, ki so jo v Levici prekopirali od uveljavljenih tako imenovanih ESOP-modelov iz ZDA ali Velike Britanije, je salomonska. Po novem modelu zaposleni ne bodo neposredni lastniki podjetja, ampak bodo lastniki zadruge, ta pa bo lastnica prevzetega podjetja. Znotraj zadruge se bo lastništvo »vrtelo« tako, da bo zaposleni moral postati lastnik postopoma, in to z denarjem iz podjetja, ne z najemanjem osebnih posojil. Ravno tako bo po odhodu iz podjetja delež postopoma izgubljal. Zakaj je to bolje od klasičnih gospodarskih družb ali menedžerskih prevzemov?

V enem od »preskusnih« podjetij, to je Inea iz Ljubljane, kjer se ukvarjajo z energetiko in avtomatizacijo proizvodnje, so, kot pojasnjuje direktor Peter Kosin, po tej poti šli leta 2023. Inea, ki so jo ustanovili nekdanji zaposleni z Instituta Jožefa Stefana, je bila sprva v lasti inženirjev. A ko so se zamenjale generacije in so prvi lastniki postali upokojenci, so izgubili zanimanje za vlaganje v razvoj. »Tedaj smo črno na belem ugotovili, da naš lastniški model ne deluje,« je razložil Kosin. »Ko si mlad, gledaš 20, 30 let naprej. Ko pa se bližaš koncu delovne dobe, imaš druge interese. Recimo, da ti je pomembnejši denar, ki ga želiš potrošiti.« V Inei so tako v sodelovanju z Inštitutom za ekonomsko demokracijo podjetje preoblikovali po modelu delavske zadruge, izkušnje naj bi bile pozitivne. Kosin omenja »participativno organizacijsko kulturo, ki med zaposlenimi spodbuja inovativnost in pripadnost«.

Z novo zakonodajo naj bi ustanavljanje delavskih zadrug postalo še preprostejše, predvsem pa davčno ugodnejše. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so prepričani, da bo ta novi tip gospodarskih družb v prihodnosti postal eden ključnih pri menjavi generacij. V Sloveniji namreč kar 75 odstotkov zaposlenih dela v malih in srednje velikih podjetjih, več kot polovica lastnikov teh podjetij je starejša od 56 let, 70 odstotkov jih nima nasledstvenega načrta. V prihodnjem desetletju se bo upokojilo 40 odstotkov lastnikov slovenskih podjetij, kar po oceni državnega sekretarja Klemna Ploštajnerja pomeni »resno tveganje za stabilnost lastništva in nadaljevanje poslovanja okrog 1800 podjetij, s tem pa obstaja socialno in ekonomsko tveganje za številne lokalne skupnosti po Sloveniji«.